Recikliranje in predelava stare odpadne plastike, embalaže v nove surovine

Lifestyle natural: Zanima me ali se v Sloveniji predeluje odpadna plastika "plastenke in druga embalaža" v nove produkte oz. surovine?

V Sloveniji so trije večji predelovalci A&D, Omaplast ([www.omaplast.com/o-podjetju] in Plasta ([www.plasta.si] poleg njih pa tudi vrsta manjših. Z največjimi tremi v družbi Slopak ([www.slopak.si] v Sloveniji tudi največ sodelujemo preko naših podizvajalcev.

Po naših podatkih v Sloveniji večinoma predelujejo ločeno zbrane in sortirane odpadke iz plastike in kovine v polizdelke, nekaj je tudi predelave papirja. Odpadno embalažo tako večinoma predelujejo v granulate in folije.

Na kakšne načine se ob recikliranju, "ki je sedaj strogo nadzorovano" plastični odpadki uničujejo?

Za to, da lahko poteka proces predelave odpadkov v nove surovine in potem izdelke, najprej potrebujemo dobro ločene odpadke. Komunalna podjetja zberejo odpadke iz gospodinjstev (ekološki otoki, zabojniki pred hišami, tako imenovane rumene vreče), nato te odpadke predajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, med katerimi je tudi Slopak.

V Slopaku poskrbimo za proces prevzema, sortiranja in sledenja recikliranja, ki poteka v sodelovanju s podizvajalci. Pri tem za naše zavezance poskrbimo za nadzor in plačilo storitev skladno s količinami, ki jih zavezanci dajejo na trg. Slopak na primer je že štiri leta edina družba, ki za svoje zavezance izpolnjuje prevzem ločeno zbrane odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji.

Pri sortiranju dobimo različne vrste plastike, ki so uporabne za različne predelave. V Sloveniji največ predelamo v granulat in folije, medtem ko v tujini določene vrste uporabljajo tudi za toplotno izrabo (sežig). Del, ki pa ga ni mogoče predelati – zaradi na primer nečistoč v odpadni embalaži – se uporabi za energetsko izrabo (sežig). Nečistoče pa komunalna podjetja deponirajo.

Iz reciklirane embalaže nastaja skoraj neskončen seznam izdelkov. Te lahko najdemo kot opremo v parkih ali kot elemente pohištva: klopi za parke, koši za smeti, mize; tu so tudi izdelki, ki so namenjeni označevanju in varnosti v prometu (npr. bloki za ločevanje parkirnih mest). Med izdelki iz reciklirane plastike lahko najdemo tudi programe za prosti čas in otroke: razne podlage za igrišča, igrala, hula hop obroči in podobno.

Nekatere vrste granulatov je mogoče uporabiti tudi za shranjevanje hrane in pijač: plastenke, plastične embalaže za shranjevanje živil, vrečke, embalaža za jajca. Iz reciklirane plastike lahko izdelajo tudi krožnike in lončke za enkratno uporabo.


Kaj naredijo z reciklirano plastiko ločevalni Občinski centri po Sloveniji?

Sistem v Sloveniji deluje tako, da ločeno zbrano odpadno embalažo komunalna podjetja brezplačno predajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Od tu naprej tako Slopak za svoje zavezance prevzame stroške ravnanja – transport, sortiranje, morebitno odlaganje neprimerno ločeno zbranih odpadkov in tako naprej.


Na vaša vprašanja je odgovarjal Matej Stražiščar, direktor družbe Slopak.

Lifestyle natural: Ali se v Sloveniji predeluje odpadna plastika "plastenke in druga embalaža" v nove produkte
oz. surovine?

V Sloveniji imamo podjetja, ki skrbijo za predelavo odpadne (plastične) embalaže. Nekatero embalažo lahko predelamo v material za izdelavo surovin za proizvodnjo nove embalaže, spet druga, z visoko kurilno vrednostjo, je bolj primerna za sežig (energetska predelava), tretja pa za kompostiranje ali biorazgradnjo.

Iz embalaže tekočin (kompleksna embalaža - sestavljena iz kartona, plastike in aluminija) lahko ponovno nastanejo npr. karton, lepenka, papirnate brisače, vreče, različne pisarniške potrebščine (mape, papir), iz predelane papirnate in kartonske embalaže pa tudi nove pole papirja. Odpadno kovinsko ali stekleno embalažo lahko po čiščenju stalijo in zopet vlijejo v različne kalupe za nove kovinske ali steklene izdelke (npr. steklenice, pločevinke). Iz sekundarnega granulata plastične embalaže se lahko izdelajo nove vrečke, kuhinjski pripomočki, različna plastična ohišja, pokrivala in druga oblačila V Sloveniji učinkovito ravnanje (tudi predelavo) z embalažo (ne le plastično) urejata Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki je usklajena z evropskimi smernicami.

Na kakšne načine se ob recikliranju, "ki je sedaj strogo nadzorovano" plastični odpadki
uničujejo?

Reciklaža je tehnološki postopek predelave odpadne embalaže v material za izdelavo surovin za proizvodnjo nove embalaže. Poznamo:
• zaprto reciklažo, kjer se surovina uporabi za izdelavo istega proizvoda (steklovina, papir);
• odprto reciklažo, kjer se surovina uporabi za izdelavo produktov nižje kvalitete (plastika);
• ekvivalentno zaprto reciklažo, kjer se zbrani material uporabi namesto originalnega
(rezervni deli).

Končni uporabniki (gospodinjstva, industrija, trgovci, zdravstvene ustanove, vzgojno izobraževalne ustanove,...) morajo embalažo ločeno zbirati in jo ločeno oddajati v zabojnike na ekoloških otokih ali pa jo brezplačno oddati v posebnih zbirnih centrih. Nato se odpadki v centru za reciklažo sortirajo in ločijo od ostalih materialov. Sledi ločevanje kosov odpadne plastike glede na tip materiala iz katerega je sestavljena posamezna plastična zmes. Različne snovi, ki jim s skupnim imenom pravimo »plastika«, namreč zahtevajo različne postopke predelave. V ta namen se plastične predmete označuje s standardnimi oznakami za tip plastike:

1. Polietilen tereftalat (PET/PETE)
2. Polietilen visoke gostote (high-density polyethylene terephtalate, HDPE)
3. Polivinil klorid (PVC)
4. Polietilen nizke gostote (low-density polyethylene terephtalate, LDPE)
5. Polipropilen (PP)
6. Polistiren (PS)
7. Drugo

Poleg sestave je pri razvrščanju pomembna tudi barva: brezbarvni PET odpadki imajo višjo ceno kot tisti, ki so modre in zelene barve, najnižjo ceno pa imajo tisti, ki so mešanih barv. Sledi pranje, sušenje, drobljenje ali topljenje (odvisno od termostabilnosti snovi). Ti delci še vedno vsebujejo ostanke prvotnih vsebin, na primer razrezane papirnate etikete in plastične pokrovčke. Za odstranjevanje stopljenih polimerov se uporablja filtracija s topljenjem. Mehansko ločevanje onesnaževalcev z računalniškim programom imenovanim »izmenjevalnik zaslona« omogoča odstranjevanje brez prekinitve proizvodnje. Onesnaževalni delci se nabirajo na tkanih žičnatih ekranih, ki so pritrjeni na nerjaveč jeklen »blažilni krožnik« z velikimi luknjami, ki omogočajo pretok polimerne taline. Z različnimi kemični ter mehanski postopki čiščenja tako pridobimo cisti material in vlakna, ki se uporabijo za proizvodnjo nove embalaže.

Kaj naredijo z reciklirano plastiko ločevalni Občinski centri po Sloveniji?

Izvajalci javnih služb (komunalna podjetja), ki prevzamejo ločeno zbrane odpadke na ekoloških otokih le te predajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE), ki kot gospodarska družba v skladu s predpisi zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo. DROE zagotavlja redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, v zbirnih centrih ali v centrih za obdelavo komunalnih odpadkov izvajalcev javne službe ter ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje prevzete odpadne embalaže. Med DROE spada tudi podjetje Interseroh.

Vir:

• Interseroh: [www.interseroh-slo.s...-delovanja]
• MOP: [www.mop.gov.si/si/de...n_odgovori]
• Veliko uporabnih informacij lahko najdete spletni strani pod zavihkom OE – odpadna embalaža: [www.interseroh-slo.s...adelovanja]

Na vprašanja so vam ogovorili v podjetju INTERSEROH, Zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o.

Lifestyle natural: Spoštovani gospod Mitja Žunko,

vprašanje je zelo zanimivo, saj področje odpadne embalaže in recikliranja izredno vpliva na naše okolje. Vsekakor bomo to področje podrobno raziskali tudi v prihodnje. V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

• Odpadna embalaža se vsekakor predeluje, jaz sicer poznam dve večji podjetji, ki se ukvarjata s predelavo PE-HD, PE-LD in PP (Omaplast Grosuplje in Plasta Šentrupert). Verjetno je pa teh podjetji v Sloveniji več. Rada bi vas opozorila, vse kar doma zberete pravilno ločeno se odda v predelavo in ne konča na deponiji, ki nam zaseda prostor. Med ostale oz. komunalne odpadke sodijo samo odpadki, ki se jih ne da predelati. Poglejte na spletni strani svojega komunalnega podjetja katere odpadke kam odložite in se tega tudi držite. Človek postane srečnejši, če skrbno ravna tudi z odpadki. Seveda pa je najboljši odpadek, odpadek, ki sploh ne nastane!

• Podjetja, ki se ukvarjajo z predelavo odpadkov, so res nadzorovana in morajo dosegati zahtevane okoljske standarde. Vedeti pa je potrebno, da se na ekoloških otokih nabere ves plastični material skupaj s še ostalimi odpadki, zaradi nevednosti ali pa zaradi malomarnosti občanov in morajo podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo vse te odpadke najprej prebrati, da odstranijo za njih neuporabne snovi (hrana, papir, kovine...) nato pa sortirati odpadke po vrstah plastike. Nato jih šele lahko dajo v mletje, pranje in pripravijo iz njih uporabne granulate. Pri tem sigurno nastajajo določeni odpadki, ki jih podjetja oddajo v sežig, če so energetsko zanimivi. Žal pa v Sloveniji še vse preveč odpadkov odlagamo, ker nimamo sežigalnice, ki bi lahko izrabila odpadke odlagamo, ker nimamo sežigalnice, ki bi lahko energetsko izrabila odpadke, ki jih ne moremo predelati.

• Občinski centri v Sloveniji ločene zbrane frakcije oddajo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, kot sta SLOPAK in INTERSEROH.

Na vaša vprašanja je odgovarjala, naša strokovnjakinja gospa Renata Košir, ki je pooblaščenka za varstvo okolja.