Kam s smetmi?

Če prenavljate stanovanje ali ga na novo opremljate, ste zagotovo presenečeni nad kupom kosovnih in gradbenih odpadkov, ki stojijo na dvorišču in čakajo, da se jih znebite. Tisti brez slabe vesti, jih bodo natovorili v avtomobil in odpeljali do najbližjega jarka, skritega nekje v gozdu. Tisti, ki se zavedajo, da bi z odlaganjem na divja odlagališča lahko škodili naravi in sebi, bodo stopili v stik z zbirnimi centri.

Na Snago smo naslovili več vprašanj, kako je z odvozom kosovnih odpadkov in kakšen odnos lahko uporabniki pričakujejo, ko tja pripeljejo napolnjen avtomobil.

Snaga kosovne odpadke v Zbirnem centru (v nadaljevanju ZC) prevzema brezplačno in "trudimo se, da bi bili naši delavci občanom čim bolj v pomoč pri raztovarjanju in razvrščanju teh odpadkov v enega od tridesetih velikih zabojnikov," je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi Nina Sankovič. "Žal pa so pogosto dnevi oziroma obdobja (na primer polmladi), ko so delavci preobremenjeni, saj v ZC v enem dnevu pripelje tudi do 600 avtomobilov," je občasni neprijazni sprejem v centrih pojasnila Sankovičeva.

Gradbeni odpadki niso kosovni odpadki

Gradbeni odpadki niso kosovni odpadki in tudi ne spadajo med komunalne odpadke, zato občani gradbene odpadke proti plačilu oddajo na odlagališču, samo manjše količine pa lahko brezplačno oddajo v zbirnem centru. Cena znaša 0,1234 evra na kilogram (brez DDV). Na blagajni bodo gradbene odpadke stehtali. Brezplačno bodo uporabniki lahko oddali zgolj šest samokolnic gradbenih odpadkov ali pol kubičnega metra.

Ravnanje z gradbenimi odpadki ureja več predpisov: od zahtev v zvezi z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za rušenje, oddajo odpadkov v obdelavo, vodenja evidenc in poročanja, do okoljevarstvenih dovoljenj za obdelavo odpadkov. "Problem je, ker mnoga podjetja kljub zakonskih zahtevam nimajo pridobljenih ustreznih dovoljenj in ne urejenega prevzema in obdelave gradbenih odpadkov. Za odvoz odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih (proizvodnja, obrt, kmetijstvo), je namreč nosilec dejavnosti dolžan skleniti pogodbo z ustreznim pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem odpadkov," je dodala Snakovičeva glede problema, zakaj namesto v ZC odpadke odlagajo kar na Barje.

Odgovornost leži tudi na uporabnikih

Na vprašanje, kaj bi morala storiti država, da divja odlagališča na področju Ljubljane ne bi nastajala, je Nina Sankovič pojasnila, da sprejeti predpisi zagotavljajo okvir za učinkovito delovanje nadzornih organov. "S strani države je potrebno zagotoviti sredstva za nadzor, predvsem pa omogočiti hiter in učinkovit dokazni postopek ugotavljanja odgovornosti." Bolj odgovorni pa bi morali postati tudi potrošniki. Pri plačilu gradbenih storitev bi poleg računa od izvajalca morali zahtevali še evidenčne liste, ki izkazujejo, da so izvajalci gradbene odpadke predali v nadaljnjo predelavo, skladno z veljavnimi okoljskimi predpisi.

Vir: www.eko.dnevnik.si