Bloke: Planota, kjer so "izumili“ smučanje

Vseeno, s katere smeri prihajate - preko Bloške Police iz Cerknice, po Lužarjevem bregu iz Velikih Lašč ali po Boncarju iz Ribniške strani: po zaporedju ovinkastih klancev se pot prej ko slej prevesi. Pred vami se kar na lepem odpre prostrana skledasta planota, ki se nahaja med sedemsto in osemsto metri nadmorske višine. Prispeli ste na Bloke, širši javnosti znanih kot zibelka smučanja v srednji Evropi. Številni griči in nižji hrbti razdelijo planoto na dolini Bloščice in Ločice (Farovščice), ki se združita v Bloško - Farovško polje. Vode z Blok podzemno odtekajo v Cerkniško jezero. Osrednje naselje in sedež občine Bloke je kraj Nova vas, ki premore okrog tristo prebivalcev in leži 720 metrov nad morjem. Površina Bloške planote znaša kar 72 kvadratnih kilometrov, na njej stalno živi okrog 1650 prebivalcev.

Kako so Bločani krivili smuči?

Nekdanji Bločani so za izdelavo smuči uporabljali les, ki so ga ravno imeli pri roki - poleg bukovine in javorja so kot najpripravnejšega cenili jesen, ki je bil primerno prožen. Ko so les odrezali oziroma izrezali na pravo dolžino, so en konec potopili v vodo, ki so jo nalili v posodo, kjer so sicer kuhali repo za svinje. Les so potem kuhali dve do tri ure, da se je zmehčal in so ga v tako imenovanih rojtlah lahko ukrivili. Stremena smuči so sprva izdelovali iz vrbovih šib, kasneje pa so uporabljali usnje. Da stopalo ni drselo, so na smučko pribili nedrsečo klobučevino s starih klobukov. Za obutev so jim služili gojzarji, ki so jih pozimi imeli za delovno obutev. Med smučanjem so se smuči navlažile in se začele ravnati, zato jih je dober gospodar vedno znova krivil. Zdržale so tudi do petnajst let.

Danes so Bloke raj za tekaško smučanje

A časi so se spremenili. Današnji Bločani se po opravkih nič več ne dričajo na dilcah, ki so jih sami razvili in izdelovali. Zato pa tjakaj radi prihajajo smučarji od drugod, seveda športni in rekreativni. Kot zanimivost omenimo, da je Heinrich Schollmayer, oskrbnik gradu Snežnik, že konec 19. stoletja ustanovil smučarski klub, namenjen snežnemu uživanju na Blokah. Z alpsko smuko tam zgoraj ni nič, žičnica, ki so jo na Liscu postavili že leta 1970, je „plesala" le eno samo zimo. Smučišče je menda bili kratko malo prezahtevno, zlasti za družine z otroki.

Zato pa so vselej, ko je na Bloški planoti sneg, urejene privlačne, nezahtevne tekaške proge. V nestanovitnih vremenskih razmerah so proge krajše, ob lepem vremenu pa so dolge tudi do 20 kilometrov. Ker jih „potegnejo" v obliki pentlje, se ne morete izgubiti, tudi če vas zajame megla - prej ko slej se vrnete na izhodišče. Proga ima eno stezo za klasični tek na smučeh, medtem ko je druga namenjena prosti drsalni tehniki. Vsako leto priredijo tudi tradicionalne Bloške teke, ki potekajo že od leta 1975 in kjer je v ospredju maratonska preizkušnja.

Več informacij na ekomagazin.si:

Recimo nasvidenje koralnim grebenom

Drugi otok: Odmaknjen, a ohranjen lepotec