Kaj so aflatoskini?

Te vrste najdemo v toplih in vlažnih klimatskih pogojih. A.flavus proizvaja samo B (B1, B2) aflatoksine, medtem ko drugi dve vrsti proizvajata tudi G (G1, G2) aflatoksine. Najpogosteje onesnaženi so oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza. Aflatoksina M₁ in M₂ sta hidroksilirana presnovka aflatoksinov B₁ in B₂, ki ju najdemo v mleku in mlečnih proizvodih in sta posledica hranjenja prežvekovalcev z okuženo krmo. Aflatoksin B_1, ki ga živali zaužijejo z onesnaženo krmo, se v njihovih jetrih pretvori v aflatoksin M₁, ta pa se preko mlečnih žlez izloča v mleko.

Kakšni so učinki aflatoksinov na zdravje ljudi?

Aflatoksini se v jetrih presnovijo v zelo reaktiven metabolit, ki lahko reagira z beljakovinami in deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in poškoduje oziroma uniči jetrne celice. Lahko se zgodi, da pride do odpovedi jeter zaradi obilnega propada jetrnih celic. So genotoksični (lahko poškodujejo genetski material, DNK) in rakotvorni ter verjetno teratogeni (lahko poškodujejo zarodek).

Akutna strupenost

Pri kratkotrajni izpostavljenosti visokim odmerkom lahko pride do akutnih zastrupitev. Pri revnih prebivalcih Indije, ki so jedli plesnivo koruzo, so zabeležili številne zastrupitve, in sicer se je pojavila zlatenica, porastel je krvni pritisk v žilah jeter (portalna hipertenzija), obolelim se je v trebušni votlini nabirala tekočina (ascites); številni zastrupljenci so umrli. Koruza, ki so jo uživali je vsebovala 6,25–15,6 ppm (delcev na miljon) aflatoksina, kar je pomenilo dnevni vnos 2–6 mg oz. 0,2 mg–0,6 mg/kg tm za 10 kg otroka oziroma 0,03–0,1 mg/kg tm za 60 kg odraslega.

Aflatoksin se uporablja tudi pri nekaterih laboratorijskih poskusih in so možne tudi namerne zastrupitve. Tako je namerno zaužitje 1.5 mg/kg aflatoksina pri 25-letni ženski povzročilo nesrbeč kožni izpuščaj, glavobol in siljenje na bruhanje, na srečo brez dolgotrajnih posledic. Do akutnih zastrupitev pride pri izpostavljenosti, ki je mnogo večja od kronične, to je dolgotrajne izpostavljenosti, to pomeni, da mora biti enkratna izpostavljenost od stokrat do večja sto tisočkrat večja kot znaša kronična.

Kako in koliko smo izpostavljeni aflatoksinom?

Aflatoksinom smo izpostavljeni z uživanjem okuženih živil predvsem rastlinskega izvora, pri uživanju živil živalskega izvora pa v primeru, da so živali jedle okuženo krmo. Možna je izpostavljenost z vdihavanjem, kar se v večji meri lahko zgodi pri delavcih, ki rokujejo z okuženo hrano oz. krmo.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja