Ali dojenje vpliva na intelektualne sposobnosti otroka?

Sestava materinega mleka je natančno prilagojena potrebam dojenčka tako po vsebnosti sladkorjev, lahko prebavljivih beljakovin in maščob kot  po vsebnosti vitaminov, rudnin, encimov, imunoglobinov ter imunsko sposobnih celic. Prav slednji dve sestavini materinega mleka sta nenadomestljivi, ob tem pa zelo pomembni za otroka. Imunoglobulini in imunsko sposobne celice namreč krepijo odpornost dojenčka proti različnim okužbam (predvsem črevesnim, pa tudi nekaterim zunajčrevesnim), prav tako pa tudi zmanjšajo možnost nastanka prehranskih alergij.

Študija objavljena v Journal of Human Capital, iz univerze Colorado je opravila raziskavo o vplivu dojenja na intelektualne sposobnosti otroka. Preučevali so 126 otrok iz 59 družin, primerjali pa so otroke iz iste družine, ki so jih matere dojile in tiste, ki so jih hranili po steklenički. Raziskovalci so še ugotovili, da bi bilo potrebno še bolje raziskati kognitivne in zdravstvene koristi dojenja, ki ima lahko pomemben vpliv na učne uspehe. Ugotovljeno je bilo, da se bodo novorojenčki, ki jih matere dojijo, bolje odrezali v srednji šoli in šli verjetneje na fakulteto, kot tisti, ki so jih hranili po steklenički.

Vsekakor je dojenje pomembno tudi zaradi življenjske povezanosti matere in otroka. Mati ne predstavlja otroku le izvira hrane, ki mu daje občutek udobja, ko je sit, temveč je tudi  vir toplote, nežnosti, ljubezni in varnosti. Dojenje ni pomembno le za pravilen telesni, temveč tudi za duševni razvoj otroka, predvsem na področju čustvovanja. Priporočljivo je, da mati prične z dojenjem čim prej po porodu in prve dni doji čim pogosteje. S tem bo vzpodbudila mlečne žleze, da bodo tvorile več mleka.