Z matičnimi celicami nad možganskega raka

Rezultati slovensko-nemškega projekta Systher kažejo velik potencial uporabe matičnih celic pri zdravljenju glioblastoma, ki je najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega tumorja.

Glioblastom, najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega raka

V okviru projekta se je sočasno izvajalo proučevanje skupine več tisočih genov, proteinov in celic v procesu presnove, ki se sproščajo pri vzpostavitvi medceličnih povezav v razvoju rakavih obolenj in njihovem zdravljenju. Z raziskavo so se osredotočali na glioblastom, ki je najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega raka.

Bolniki živijo največ leto po izbruhu bolezni

Za to vrsto raka zboli tri do pet ljudi na 100.000 prebivalcev, pogostnost bolezni pa narašča predvsem med mlajšo populacijo. Bolniki pa živijo največ leto po izbruhu bolezni, je pojasnila znanstvenica Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega instituta za biologijo, ki je bil tudi slovenski nosilec projekta.

Z raziskavami v laboratoriju so dokazali, da so matične celice iz kostnega mozga, ki jih sicer v medicini uspešno uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, bolj genetsko stabilne v interakciji s tumorskimi celicami glioblastoma, kot je veljalo do sedaj. Pokazalo se je namreč, da se matične celice v stiku s tumorskimi ne spremenijo v tumorske, pač pa le "onesnažijo".

Rezultati koristno ogrodnje za naaljnje raziskave

Ta podatek bo po njihovem mnenju v medicini koristen za prihodnjo uporabo bodisi samih matičnih celic bodisi kot nosilcev učinkovin v celični terapiji - npr. da bi matično celico "obogatili" s "suicidalno" učinkovino, kar bi ob interakciji s tumorsko celico povzročilo propad celice raka. Poleg tega se lahko število in vrsta matičnih celic v samem tumorju uporablja za diagnozo oz. oceno prognoze in odziva na razne vrste zdravljenja.

Projekt je vključeval več kliničnih študij na področju terapije in razvoja diagnostičnih orodij ter eno od prvih tovrstnih študij metabolizma raka, ki se lahko odraža v krvni sliki. Malignost tumorja namreč pusti odtis v naboru protiteles, ki se prenašajo po krvi. Tako so merili ta protitelesa v skupini zdravih posameznikov in pri bolnih, te vrednosti pa bodo lahko v prihodnosti služile za diagnostične namene. Sedaj so opravili merjenja v skupini zdravih posameznikov, čaka pa jih še merjenje pri bolnikih s to vrsto možganskega tumorja. Rezultati bodo po besedah Primoža Rožmana z Zavoda RS za transfuzijsko medicino v letu dni.

Premalo je vložka v inovacije

Sicer pa je projekt med prvimi na svetu združil področji celičnega zdravljenja in sistemske biologije. Trajal je pet let, vreden pa je bil 5,6 milijona evrov, pri čemer je Nemčija prispevala štiri milijone evrov, Slovenija pa 1,6 milijona evrov. Partnersko so sodelovale slovenske in nemške znanstveno raziskovalne in klinične institucije.

Rezultati projekta so bili objavljeni v približno štiridesetih publikacijah, med katerimi jih najmanj deset sodi med najbolj prestižne revije na področju imunologije, nevrokirurgije, regenerativne medicine, celične transplantacije in bioinformatike.

Sicer pa strokovnjaki opozarjajo, da Slovenija premalo vlaga v inovacije. Predvsem zdravstvo in raziskave matičnih celic sta za Slovenijo po Rožmanovem mnenju velika priložnost za uspeh, česar pa država očitno, glede na vložke, ne vidi.

Vir: sta