Prehitro ali prepozno za otroka?

V Sloveniji je, po zadnjem popisu prebivalstva, 795 000 žensk, starejših od 15 let, rodilo povprečno 2,1 otroka, statistika, ki je bistveno nižja kot ob osamosvojitvi, ko je 590 000 žensk rodilo 2,2 otroka. Po podatkih statističnega urada se torej Slovenke odločajo za naraščaj redkeje in predvsem tudi pozneje. Mnogim se zaradi službe in drugih obveznosti zastavljajo vprašanja, kot so: kako dolgo lahko odlagam rojstvo otroka, da bo še brez zapletov? Ali je moja nosečnost prehitra oziroma prepozna? Do leta 1994 so slovenske mame rojevale v starostni skupini med 20 in 24 let. Od takrat do leta 2009 se je skupina najpogosteje rojevajočih mater premaknila na od 25 do 29 let s pričakovanjem, da bo kmalu število mater, ki rojevajo v starosti od 30 do 34 let, prehitelo mlajšo starostno skupino. Povprečna starost v letu 2009 rojevajočih žensk je bila že 30,1 let.

Razumljivo je, da spremembe v družbi, kot so daljše izobraževanje, iskanje prve službe ali lastnega stanovanja, spodbudijo marsikoga, da se za otroka odloči kasneje. Nosečnost je pri zdravih nosečnicah praviloma neproblematična vse do približno 35. leta starosti.

Telo v puberteti ni primerno za nosečnost

Problematično ni le, da so mame starejše, problem se pojavi tudi, če ženske zanosijo premlade. Po ginekološki literaturi se predvsem pojavi več težav pri nosečnosti pred 18. letom starosti. Najbolj ogrožene so mladostnice, mlajše od 15 let.

Mladostniške nosečnosti so dovzetne predvsem za več anemij, hipertenzij, zastojev rasti ploda, premajhno težo novorojenčka za njegovo starost in prezgodnjih porodov. Pomembna zapleta, ki se lahko pojavita zaradi nosečniške hipertenzije (povišanega krvnega tlaka), sta eklampsija in preeklampsija, ki zaradi možnosti notranjih krvavitev ogrožata življenje matere in otroka. Dr. Palancsai-Šiftar v svojem članku o mladostniški nosečnosti tudi razloži, da se večino težav mladostniške nosečnosti lahko reši z dobro prenatalno oskrbo.

Čeprav je torej starost matere v nosečnosti za fizično zdravje otroka pomembna, pa se lahko tudi s pravilno oskrbo in preventivo prepreči zaplete prezgodnje ali pozne nosečnosti.

Magična meja: 35 let

Raziskave kažejo, da so zapleti s starostjo matere veliko pogostejši. Večkrat se lahko pojavi nosečniška sladkorna bolezen (gestacijski diabetes), problemi s položajem placente ali tudi večja nevarnost za nedonošenčke. Zaradi teh splošnih nevarnosti, morajo tudi popolnoma zdrave in vitalne nosečnice po 35. letu starosti večkrat opraviti ultrazvočne preglede, antenatalne teste in tudi amniocentezo (odvzem plodovnice za genetske preiskave). Dr. Marijan Lužnik svetuje: »Ženske v srednjih letih imajo pogosteje težave z zanositvijo, saj se z leti njihova plodnost zmanjšuje. Z zanositvijo v poznih 30. letih se poveča možnost za mnogoplodno nosečnost (rojstvo dvojčkov, trojčkov). Podvoji se nevarnost za splav in mrtvorojenega otroka v primerjavi z mlajšimi nosečnicami. Povečuje se tudi tveganje, da nosečnica zboli za sladkorno boleznijo, za kardiovaskularnimi boleznimi in povišanim krvnim tlakom. Pomembno je, da se nosečnost v zrelih letih skrbno in pazljivo spremlja.«

Amniocenteza se pri starejših nosečnicah opravi velikokrat zaradi suma na morebitne genetske bolezni otrok, saj se s starostjo poveča možnost, da bo otrok rojen z Downovim, Edwardsovim ali Pataujevim sindromom. Dr. Lužnik razloži: »Pri 40-letni ženski je možnost, da rodi otroka z Downovim sindromom, približno 1:100. Nosečnicam po 37. letu starosti se praviloma opravi ustrezen presajalni test.«

Skrbne kontrole lahko preprečijo marsikaterega izmed predstavljenih zapletov. Pomembno pa je poudariti, da čeprav je statistično možno, da se pojavi več zapletov pri starejših nosečnicah, večina otrok ne čuti nobenih posledic pozne nosečnosti matere in so popolnoma zdravi.

Vir: babybook.si