Premog in jedrska energija nista potrebna

Namen kažipota za energijo EU je postaviti osnove za prihodnje investicije in politike v energetiki. Evropska komisija je analizirala pet scenarijev (plus scenarij brez ukrepanja), ki temeljijo na marčevskem Kažipotu za prehod v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in predpostavljajo 85 % zmanjšanje izpustov v energetskem sektorju do leta 2050.

Projekcije kažejo na dve pomembni usmeritvi. Kot prvo, Kažipot za energijo ugotavlja, da vsak potencialni scenarij zahteva visok delež obnovljivih virov energije. Scenarij, ki predvideva najvišji delež obnovljivih virov, bi potreboval le 1,5 % jedrske energije v končni energiji (3,5 % električne energije) in manj kot 1 % premoga s tehnologijo zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) (2,1 % električne energije). Druga pomembna ugotovitev Kažipota je, da dekarbonizacija energetike ne predstavlja dodatnih stroškov za davkoplačevalce v primerjavi s trenutnim umazanim načinom pridobivanja energije. Komisija je do te ugotovitve prišla kljub upoštevanju višjih od realnih cen za obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

“Glede na tako nizke odstotke je jasno, da premog in jedrska energija nista nujno potrebna. Enostavno bi ju bilo nadomestiti s čisto energijo. Kažipot za energijo jasno kaže, da so naši dolgoletni pozivi k nadomeščanju fosilne in jedrske energije z učinkovito rabo in obnovljivi viri energije upravičeni,” Kažipot komentira Tomislav Tkalec, vodja programa Energija v Focusu, društvu za sonaraven razvoj in dodaja: “Podobno bi verjetno pokazal tudi ‘čistejši’ scenarij za Nacionalni energetski program za Slovenijo, če bi ga bila Vlada pripravila.“

Kažipot poudarja izjemen pomen energetske učinkovitosti v evropski energetski prihodnosti, vendar pa predpostavlja previsoke stroške za ukrepe za energetsko učinkovitost, obenem pa podcenjuje njen potencial.

“Popolnoma nesprejemjivo je, da nobeden od scenarijev ne predvideva izpolnitve 20 % cilja za energetsko učinkovitost do leta 2020, za katerega je Komisija sama dokazala, da je dosegljiv. Doseganje tega cilja je predpogoj za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,” izpostavlja Tkalec.

“Razvoj slovenske politike, zakonodaje in prakse trenutno ni v skladu z glavnimi ugotovitvami Kažipota za energijo. Medtem ko nam Kažipot kot politično in investicijsko usmeritev postavlja korenito zmanjšanje izpustov in prehod na obnovljive vire, Slovenija gradi nov blok na lignit, ki bo v ozračje poslal več kot 120 milijonov ton CO2. Namesto, da bi denar usmerjali v obnovljive vire, ga za projekt TEŠ 6 v bistvu jemljemo iz obnovljivih virov, iz Dravskih elektrarn,” opozarja Lidija Živčič, strokovna vodja v Focusu.

V Focusu izpostavljajo tudi dejstvo, “da Slovenija ne sledi dosledno niti obstoječi evropski zakonodaji na področju učinkovite rabe energije. Pred kratkim smo dobili opozorilo Komisije , ker naša zakonodaja še ni v skladu s predpisi o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki zahtevajo bolj energetsko učinkovite izdelke. Razen tega smo v zamudi tudi pri izvedbi direktive o energetski učinkovitosti stavb, saj bi morali imeti v stavbah, ki jih opredeljujejo predpisi, energetske izkaznice najkasneje do 31. decembra 2010.“

Vir: Focus društvo za sonaraven razvoj