LN intervju z Varuhom fundacije Utrip humanosti: Matejem Gorjupom

Pomagati je mogoče na različne načine, s tem pa ne bogatimo le življenj drugih, ampak tudi svoje.   Na podlagi prostovoljnih prispevkov in podpore dobrodelnih projektov lahko pomagamo ljudem v stiski, kar nam prinese tudi osebno zadovoljstvo. Pogovarjali smo se z letošnjim dobitnikom častnega naziva Varuh fundacije Utripa humanosti, direktorjem Zavoda Fokus v Celju, Matejem Gorjupom.

V današnjem hitrem tempu življenja vse prevečkrat pozabimo na sočloveka. Če se le za hip ustavimo in malo pogledamo okoli sebe, vidimo, da se vedno najde priložnost, ko lahko pomagamo. Včasih je dovolj le trenutek pozornosti, kakšna malenkost, s katero osrečimo. Osebno mi je všeč, da lahko pri projektih, kot so Dobri utripi, pomagam s svojim znanjem in delom in da ni vedno v ospredju denar. Zagon za takšno delo mi daje odlična ekipa, s katero ob tej priložnosti delam. Drug drugega bodrimo, si delimo ideje in na koncu vsi skupaj delimo pozitivno vzdušje.

Prav tako kot lani, si prostovoljno pomagal pri organizaciji velikega dogodka Dobr žur. Kako je potekala organizacija s tvoje strani?

Letošnji žur je bil poseben izziv, saj so večer zaznamovali odlični domači nastopajoči iz sveta narodnozabavne glasbe. Nastopajočih je bilo več kot 100, kar pomeni, da smo morali vse res skrbno načrtovati. Med prireditvijo je bil v zaodrju pravi živ-žav, ki ga naša generacija morebiti ni toliko navajena. Organizacija rock prireditve ali narodnozabavnega večera je precej drugačna. Sam sem bil nad narodnozabavnimi glasbeniki navdušen. Izjemno so profesionalni in v vsakem trenutku dobre volje.

Projekt Dobri utripi je bil namenjen zbiranju sredstev za mladostnike obolele z rakom. Na podlagi pridobljenih sredstev smo podelili devet štipendij. Kako se počutiš ob vednosti, da si na podlagi prostovoljnega sodelovanja pomagal mladostnikom?

Soočanje z boleznijo je verjetno že samo po sebi dovolj težko. Med tem ko ostali vrstniki razmišljajo o sproščenem preživljanju prostega časa, se »našim« mladostnikom odpirajo povsem nova vprašanja, ki jih je treba jemati zelo resno. Upam, da jim s tovrstnim zbiranjem denarja omogočimo, da vidijo in doživijo tudi svetle strani mladosti.

Mladostniki, oboleli z rakom, bodo pridobljeno štipendijo namenili izobraževanju. Ali jih s pomočjo tega prispevka še dodatno motiviramo za izpolnjevanje šolskih obveznosti?

Mislim, da ja, čeprav so na koncu odgovorni le samim sebi. Letos me je navdušilo dejstvo, da so bili mladostniki, ki so lani prejeli štipendijo, pripravljeni priskočiti na pomoč pri organizaciji Dobrega žura kot enega izmed dobrodelnih dogodkov. Nihče tega ni pričakoval, zato smo bili nad njihovim odzivom res presenečeni in hkrati veseli.

Dandanes se spopadamo z gospodarsko krizo. Meniš, da ljudje v tem času težje prispevajo  v dobrodelne namene?

Kolikor opažam, imajo ljudje v tem času mogoče še več posluha za težave in stiske, kar je dobro za družbo na sploh. Čeprav lahko prispevajo manjši znesek, to ni bistveno, poglejmo samo primer. Ko smo na gledališki predstavi Fotr pozvali gledalce, da skupaj pošljemo sms vsak s svojega telefona, je vsak daroval le en evro. A ko seštejmo gledalce v dvorani, so vsi skupaj darovali več sto evrov. In to je po moje bistvo, da sodeluje množica z manjšim odrekanjem.
Ob tej priložnosti menim, da dobrodelnost ni le znesek na položnici, ogromno lahko naredimo z delom, s kakšno lepo gesto in podobno.

Velik vpliv na odziv ljudi ima predvsem oglaševanje. Kako bi bilo potrebno oglaševati dogodke, da bi privabili še več obiskovalcev?

Letos smo naredili največ, kar smo lahko. Celostna podoba Dobrih utripov je bila izjemno privlačna in premišljena. Pojavili smo se v vseh vrstah medijev in ostalih komunikacijskih kanalih, tako da so za dogodek vedeli vsi. Sicer pa bistvo dobrodelnosti ne bi smelo biti oglaševanje, to je nekaj, kar bi moralo biti samoumevno.

Na dogodkih si tudi fotografiral. Je bil to zabavnejši del večera?

Fotografija je od nekaj moja strast, zato z Zavodom Fokus tudi pripravljamo fotografsko delavnico Celje Fokus. Posebej vesel sem bil lani, ko smo uspeli Dobre utripe povezati s fotografijo in izpeljati fotografsko razstavo, kakršne Celje še ni videlo. Postavili smo kar 12 fotografij velikega formata v Friderikovem stolpu na Starem gradu. Zaradi zahtevnosti postavitve, v skoraj nemogočih razmerah, so jih nameščali alpinisti. Fotografije za t.i. Dobr Fokus so prispevali mentorji delavnice Celje Fokus in šest udeležencev, vsi so se odpovedali honorarju. Toliko bolj sem bil vesel, da smo uspeli vse fotografije res prodati na dobrodelni dražbi in tako je bil ves trud nagrajen na svoj način.

Kaj ti je na dogodku Dobri utripi najbolj ostalo v spominu?

Manca Špik, se razume (smeh). Zagotovo ne bom pozabil odlične ekipe, s katero smo dokazali, da skupaj zmoremo največ, vseh dobrovoljnih nastopajočih in publike, ki se je dobro zabavala ves večer.