Intervju z ekstremnim kolesarjem Markom Balohom

Dobrodelni spinning je potekal tako, da se je vsak posameznik lahko pridružil meni in ostalim vadečim, pod vodstvom usposobljenih Spinning inštruktorjev za eno ali več uric, vsako uro pa je vplačal določen znesek. Vsa pridobljena sredstva so se porabila za letovanje otrok astmatikov iz socialno šibkejših družin. Žal za letošnji dobrodelni spinning še ni znano kdaj in ali se sploh bo izvajal.

Kakšno vadbo  bi svetovali tistim, ki bi radi izboljšali vzdržljivost pri kolesarjenju?

Saj tu ni hude znanosti, več kot kolesariš, bolj vzdržljiv si. Za rekreacijo, sploh pa za začetnike menim, da je bolje vaditi večkrat tedensko krajši čas, kot da bi kolesaril samo 1x ali 2x tedensko in takrat dolge vožnje. Že kolesarjenje v službo pomaga, torej dajmo se vsi vozit v službo s kolesom pa bomo imeli boljše zdravje, boljše ozračje, manj živčni bomo (kot če se »svaljkaš« v plehu v ljubljanskih prometnih konicah), morda nas bodo tudi institucije, ki skrbijo za infrastrukturo začele gledati kot enakovredne sogovornike oz. enakovredne uporabnike cest.

Na dirke se je potrebno zelo dobro pripraviti. Trenirate tudi doma, imate kakšno napravo za domači fitnes?

Doma treniram predvsem pozimi, ko je zunaj sneg ali premrzlo, pa tudi dnevi so prekratki. Če se v službo odpraviš po mraku in se domov vrneš v temi pač nimaš veliko možnosti za zunanji trening. V kleti imam trenažer, v katerega vpnem svoje cestno kolo in tam opravljam svoje bazne treninge za sezono. Treninge mnogokrat opravim že pred službo (včasih vstanem tudi pred četrto uro zjutraj) tako, da imam popoldne čas za družino.

Kako potekajo vaši kondicijski treningi? Kakšne vaje izvajate in kako pogosto?

Za trening pozimi sem nekaj odgovoril že v prejšnjem odgovoru, dodajte še kakšen Spinning (2x tedensko) in hojo v hribe in to je to. Poleti je urnik podoben, le da vse treninge izvajam na cesti, preko tedna so treningi krajši (od 1 do 3 ure), en dan preko vikenda pa je rezerviran za zelo dolg trening, to pomeni od 6 ur spomladi pa tja do 12 ur v glavni sezoni.

Kako pa »preživite« vzpone (ritem, dihanje, pulz)? Kateri vzponi na dirki so najtežji?

V pripravljalnem obdobju poskušam pulz držati v mejah, ki si jo določim pri izdelavi plana treninga (in po določanju anaerobnega praga). Klance vedno raje vozim sede in na obrate, kar pomeni nekje med 70 in 85 obratov/minuto. Če imate v mislih Dirko okoli Slovenije, so zelo težki vzponi v prvi etapi po Primorski (Kubed, Marezige, Pomjan), Vršič je klasika, morda najtežji pa so vzponi iz Črnomlja proti Kočevju, ker je to že proti koncu dirke, po prevoženih skoraj 1.000 km in po dveh nočeh brez spanja.

Imam to srečo, da mi pri svoji količini treninga ni treba paziti na kalorije. Mislim, da imam prehranjevalne navade v celoti gledano športu primerne, torej večina vnesenih hranil je ogljikovih hidratov (makaroni skoraj vsakodnevno), nekaj tudi zelenjave in sadja, manj pa mesa. Menim da če s športom pokuriš toliko kalorij, nezdrave prehrane ni. Sploh če si jo privoščiš samo od časa do časa. Tako se z otroci z veseljem vsake toliko časa ustavim v McDonaldsu in si privoščim kakega Big Maca, pa tudi zelo sladkosneden sem…

Kolesarskih dirk ste se udeleževali tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Na katero dirko ste se pripravljali najbolj intenzivno?

Mislim, da je intenzivno morda napačna beseda, ali pa tudi ne. Verjetno sem se najbolj intenzivno pripravljal na RAAM 2006, ker sem se za nastop odločil zelo pozno (po Novem letu), pa tudi v službi sem imel toliko obveznosti, da sem imel zelo malo časa za treninge. Tako sem se odločil, da bom treniral manj časa in zato bolj intenzivno. Na dirko sem prišel z zgolj 8.000 kilometri zunanjega treninga in dokazal, da je kvaliteta treninga važnejša od kvantitete. Osvojil sem namreč 2. mesto v Enduro konkurenci. Zelo intenzivni so bili tudi treningi za svetovne rekorde v 24-urni vožnji, saj je tu potrebno vzdrževati hitrost blizu 38km/h celotnih 24 ur.  Količinsko pa sem največ treninga vložil v zadnji, letošnji RAAM, ko sem se na dirko odpravil z več kot 16.000 prevoženimi kilometri.

Na katere dosežke v karieri ste najbolj ponosni?

Vse naslove državnega prvaka v Sloveniji in prej Jugoslaviji (5 jih je bilo skupaj), 2. in 3. mesto na Dirki preko Amerike (RAAM) v posamični konkurenci, 1. mesto na RAAM v konkurenci dvojic (leta 2008 sva nastopila skupaj s prijateljem Tomažem Perčičem) ter vse dosežene svetovne rekorde (100milj, 200milj, 12h, 24h, 1.000km) od katerih sta 12-urni in 24-urni svetovni rekord vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Za dobre rezultate na področju športa je potrebna motivacija, ki  olajša pot do samega cilja. Kaj vas  motivira, da ste tako uspešni na svojem področju?

Že od začetka moje ultra-kolesarske kariere je bil moj glavni cilj zmaga na Dirki preko  Amerike v posamični konkurenci in ta želja me motivira tudi danes. Vsi ostali uspehi so stranski produkt te želje oz. motivacije. Upam, da bom dobil vsaj še eno priliko za boj za zmago.

Trenutno je izredno aktualna skupinska vadba spinning. Kaj menite o tej vadbi?

Kar se tiče mene, je to izvrstna dopolnitev zimskega treninga za kolesarje. Gre za odlično zastavljeno vadbo ob glasbi in v družbi drugih somišljenikov, ki predstavlja lepo podlago za spomladanski začetek treningov. Priporočam vsakemu rekreativcu vsaj med zimskim časom.

Številne športne aktivnosti pozitivno vplivajo na naše zdravje in posledično na oblikovanje našega telesa. Ali tudi kolesarjenje vpliva na oblikovanje našega telesa?

Prav gotovo. Mislim, da bi glede na svojo ljubezen do sladkarij,  izgledal precej bolj »okroglo«, če se ne bi ukvarjal s kolesarstvom. Največji vpliv pa je kolesarjenje imelo na mojo bolezen –astmo, saj mi je pomagalo, da sem prav s športom to bolezen na nek način premagal oz. vsaj ublažil njene simptome.

Ena izmed negativnih plati športa so poškodbe. Ali so vas v vaši karieri kdaj pestile poškodbe?

Žal da. Vendar sem jih z vztrajnostjo in ob podpori družine, najprej staršev in sestre, danes žene in treh otrok, vedno premagal.