Presna prehrana je nadgradnja vegetarijanstva in veganstva.

To je zdravilna, hranilno bogata prehrana z veliko vitamini, minerali, encimi, antioksidanti, vlakninami in omega 3 maščobnimi kislinami. Ne vključuje rafiniranega sladkorja, bele moke, glutena, holesterola, transmaščobnih kislin in živalskih produktov. Je nepredelana, nerafinirana in toplotno neobdelana nad 43 stopinj celzija. To je ulitmativna človeku in okolju prijazna dieta. Če želimo ohranjati zdravo telo, je za nas ključnega pomena, da izhajamo iz svoje pozicije in preučimo, česa ne bi pogrešali, če bi črtali iz svojega jedilnika in kaj zdravju prijaznega lahko dodamo. Pri iskanju svojega optimalnega prehranjevanja poskušamo biti zavestni in opazovati, kako se na določeno hrano odziva naše telo. Odgovori se skrivajo v nas, ostale baze znanja so nam lahko le v pomoč.

V osnovi smo vsi že v tem trenutku presnojedci, saj zagotovo vsak poje dnevno nekaj surovega sadja, kakšno solato, oreščke in podobno. Če bomo to ozavestili in v svojo prehrano vključili dovolj svežega organskega sadja in zelenjave, kakovostnih maščob in kakovostnih polnozrnatih žit, smo že ogromno naredili. Tudi divje ribe, ki niso gojene v ribogojnicah z umetno kemično obdelano hrano, so dobra izbira, prav tako mlečni izdelki iz nehomogeniziranega in nepasteriziranega mleka, po možnosti kozjega ali ovčjega. Vseeno pa naj bosta glavnina prehrane sadje in zelenjava (predvsem sezonska in pridelana na lokalnem območju), vzdržati pa se je pomembno predelane hrane. Prav tako je potrebna velika zmernost pri uživanju oreščkov, suhega sadja in bolj zdravih alternativnih sladil (agave sirup, javorjev sirup, med in podobno).

Kar je večinoma največja napaka pri prehodu na presno hrano, saj ko ugotovimo, kako okusne so jedi iz teh sestavin, nas hitro zavede, saj lahko naenkrat zasedejo največji delež našega dnevnega jedilnika. Res pa je, da nam na začetku samega prehoda na presno hrano, največkrat paše bolj kompleksna hrana, ki je tudi bogata z maščobami (čeprav zdravimi) in preprostimi ogljikovimi hidrati. Sama svetujem, da si na začetku dovolimo popolnoma vse presne jedi, ki si jih želimo in opazujmo reakcijo telesa. Na dolgi rok pa se nam navadno zahteve telesa same spremenijo, saj nas telo takrat začne usmerjati v bolj sveže in lahke jedi. Če do tega ne bi prišlo, moramo sami po določenem času znova preučiti našo presno prehrano, da bi lahko uživali v njenih koristih.

Tudi pri presnemu prehranjevanju velja, da je vsak človek poseben in ima njegovo telo posebne zahteve, ki jih najlažje odkrijemo tako, da mu prisluhnemo in pozorno opazujemo, kaj mu ne ustreza in kaj koristi.

Uživanje hrane v njeni čim bolj naravni obliki je najvišja kakovost tudi presnega prehranjevanja. Kar pomeni, da naj tudi pri presnem prehranjevanju dehidrirane jedi ne predstavljajo večino dnevnih obrokov.

Enako pomembno kot živeti zdrav presni življenjski slog je biti pomirjen s takšnim načinom življenja. Če smo nenehno pod stresom, da ne jemo dovolj popolno ali da nas nenehno preveva krivda, potem smo zgrešili smisel. Način prehranjevanja ne sme postati vera ali dogma, zato popolnost tu ni na izbiro. Gre za to, da uživamo zdravo, uravnoteženo in zadovoljno življenje.

Verjamem, da nam živa naravna hrana, obogatena z obilnimi količinami najrazličnejše zelenolistne zelenjave, zelenimi sokovi, divjimi rastlinami, morskim zelenjem, kalčki in probiotičnih jedi, zagotovi dolgotrajno sijoče zdravje. Ko hraniš telo z živahno živo kuhinjo, kot je narava predvidela, začneš izžarevati zdravje.