Barbara Gabrielle: 'Osrečena sem, ko srečujem ljudi in gledam, kako preprosto lep je človek'

Erosija in V roki sta dva od glasbenih izdelkov za odrasle zdaj pa so izšle pesmi za otroke, ZVEZDNATE.

Katere tri besede vas najbolje opišejo?
nabritost, organiziranost, resnobnost

Vaše delo je bogato in različno. Zakaj ste se odločili za petje in kako se lahko izrazite skozi to umetnost?

Zanima me kreativnost v odnosih, besedah, vzdušju znotraj doma, znotraj sebe. Zato skozi  pesmi oddajam sporočila. To je moja svoboda, moja najlažja pot do izražanja tega, kar čutim, je podelitev, razlivanje in združevanje. Včasih  skozi tihi glas, poln nežnosti do ognjevitosti, ki ogreje in zažge. In upam, da pusti dobre sledi. Da nekaj v poslušalcu vztrepeta in v njem ostane občutek toplote.

 V kateri zvrsti glasbe se najbolje počutite?
Uživala sem v vsem, kar sem ustvarjala.Še vedno me spreletava srh, ko pojem v zboru. Ubranost, poslušanje in prilagajanje. To me silno privlači. Kadar pojem sama, pa je izziv: biti sam, biti izpostavljen, ranljiv in močan obenem. V otroških pesmih pa je silna igrivost. Takrat je v ospredju moja nagajivost in poigravanje. Zabava in čista sreča.

Sama pišete besedila pesmi in njihovo glasbeno podobo. Kje dobite inspiracijo zanje?
Občasno napišem sama besedilo in glasbo. Uspešnica je Ti si tu. V Erosiji  je pesmi Zvezdane Majhen uglasbljal Tomaž Rauch.  V primeru Zvezdnatih pesmi za otroke pa sem uglasbila Zvezdanine pesmi sama. Poleg 3 letne hčerke, zato Zvezdnate, ker sem se igrala in so poslane, mojemu notranjemu otroku se je za hip odstrl svet nebeških poljan... nekaj je waldorfskih pentatoničnih le v spremljavi harfe. Najstarejša hčerka Ana pa je naredila fotografijo za ovitek. Inspiracija je posledica življenja, kot ga živim.

Zasledili smo, da ste se po rojstvu vaših otrok bolj osredotočili tudi na otroške predstave. Kakšna je vaša izkušnja delovanja z otroki in kaj menite, kako bi bilo pomembno vzgajati otroke v tem času?
Ves čas svojega življenja sem obdana z otroki. Moj 13 let mlajši brat Mihael je zdaj moj kitarist. Moji štirje zakladi, ki so mi bili poslani že pred več leti. Potem sem bila še ves čas s tem poklicno povezana in zato so otroci nit mojega življenja. Vsak otrok je drugačen in z vsakim ravnam malo drugače. Tu so še različna starostna obdobja. Ostajajo dotiki, objemi, tolaženja in doslednost. Obilo humorja je kot humos. Vedno znova opozarjam, tisto kar zdaj že dobro vem - da smo mi starši in pred nami je otrok, ki nam je poslan in nujno potrebuje meje, vodenje, ljubečo strogost. Kar poseješ nekje do 12 let,  potem samo žanješ. Jaz se otrokom opravičim, ko delam napake in jih bodrim, da tisto kar jih tako pri meni moti, naj oni, polni moči in idej, spremenijo. In hvalim jih, ko so v nečem dobri. To je hrana. Naš otrok ne sme biti projekt. Raste ob nas in mi pač moramo vzgajati najbolj sebe. Oni bodo že.... skoraj naše kopije.

V letošnjem letu ste začeli ustvarjati s Slovensko grudo. Pesmi pa imajo ljudsko motiviko. Za kaj gre?
Andrej Tomšič in Vlado Vadlja sta me povabila po 30 letih zatišja, te nekdaj precej znane glasbene zasedbe, ko je v njej pela še zelo mlada Darja Švajger. Zdaj ustvarjamo čisto nove pesmi in vsi trije neskončno uživamo v tej  bogatosti sporočil, melodij harmonij. Noro! Tako lepo je. Silno ozemljena in močna besedila polna tudi minljivosti in moralnih sporočil. Mene zelo bogatijo.

Zasledili smo tudi, da ste peli ob različnih obletnicah, ki so v povezavi z bio kmetijstvom, pravzaprav ste tudi sama pionirka na tem področju. Kakšno je vaše stališče do bio kmetovanja in kako menite, lahko ljudje čimbolj kvalitetno pridelujemo hrano?
Zdaj,  ko sem že starejša, sem osrečena, ko srečujem ljudi, vseh sort, ko gledam kako preprosto lep je človek, v vsej tej enostavnosti biti edinstvena osebnost, različen  in vseeno podoben vsakemu. Vsi delujemo na enak način. In če vsak opravlja svojo nalogo, je to ustvarjanje kvalitete. Pri kmetih je hrana. Jaz, kadar pojem, več pridelam, kot ko sem bila kmet. Zato se čudim nad življenjem in občudujem vestnost in pridnost kmetov. Uživala sem v discipliniranosti, ognju v peči, ki sem ga sama zanetila, pekla svoj kruh, vse pripravila sama, prekopavala vrt in so se otroci podili naokrog in v vonju narave.  Uživala sem v metanju snega in samoti, tišini v Bukovnici ali v Salzburgu. Saj ste gledali Moje pesmi, moje sanje?  V tisti deželi  sem na 60 ha obdana z gorami, vodami, kmetovala vendar tudi znova začela prepevati. V hiši  je stal samo klavir, ki je postal moj... kot pravljica. Bio kmete še posebej cenim, ker imajo to širšo zavest in je drugače videti celovito povezanost v procesih Narava- človek in tiste pridne roke in zdravega duha v čilih telesih, zdravih lic in isker v očeh. To so iznajdlivi pametni ljudje, ki imajo še širokega duha. Ponavadi tudi duhovno zelo razviti. Zdravi, kot je v današnjih danostih sploh možno.

Kaj bi sporočili ljudem o zdravem in kvalitetnem načinu življenja?
Toliko je o tem že napisanega. Zdrav in kvaliteten način se začne, ko ljubeče ravnamo najprej s sabo. Tu se začne. Če bi razvili to kvaliteto, bi posledično mislili tudi na vse okrog sebe. Na način  življenja, ki ga bomo ubrali. Brez večje povezanosti med sabo, se nam bolj slabo piše. Vendar, za najtemnejšo nočjo posije luč. Jaz sem mistik. Človek je še vedno bitje luči. In Slovenci smo še zelo v stiku z naravo. Najprej se ozaveščenost izgubi v mestih. Skoraj za vse poskrbijo drugi in človek se poleni.

V Fundaciji Utrip Humanosti smo zbrali tudi sredstva za dijake in študente, obolele za rakom. Bi nam morda sporočili kakšno spodbudno misel tistim, ki se soočajo s to boleznijo?
Ja, vsem bi toplo svetovala naj preberejo knjigo: Blagoslovi starega očeta, Rachel Naomi Ramen. Z voljo človek gore premika in vsakega bojevnika pozdravljam z globokim poklonom. Vem, da trpeči človek tudi duhovno napreduje mnogo hitreje. Ker se to trpljenje ne sliši ravno vzpodbudno, povzemam svojo zanimivo izkušnjo, kako tenka je meja med trpljenjem in razsvetljenjem, svetlobo, uvidom ali spoznajem velikih skrivnosti. Zato ne bi zamenjala z nobenim veseljačenjem in zapravljanjem časa,  v času ko so mi te naloge bile poslane.

Kaj je vaše vodilo v življenju?
Ljubezen, mir, radost

Kako bi dokončala stavek: Lifestyle natural je… moja nova zgoščenka Zvezdnate, pesmi za otroke v spremljavi kitare in kontrabasa. Ponekod harfa, ponekod samo glas. Vse čisto in jasno, polno harmonije in lepote. Do konca blizu narave in spoštovanja do otrok.

Želimo vam še naprej uspešno in kvalitetno življenje, ki bo obrodilo še mnogo pevskih sadov in bogatil ljudi.