avatar
Postani 22.068. član/ica
Prijavi se
Življenjski stilAktivno življenjeOtrok & družinaZdravjeOkoljeEko-nomijaTurizemKulinarika

Konferenca Zelena delovna mesta - realnost ali utopija? je izvedla svoj namen

(Ljubljana, 7. oktober 2011) Gibanje Lifestyle natural pripravlja projekt Zelena delovna mesta, s katerim želi doprinesti k ozaveščenosti širše družbene javnosti o pomenu načina življenja na samem delovnem mestu. 7.oktobra, ki je tudi svetovni dan boja za dostojno delo, je konferenca z naslovom Zelena delovna mesta – realnost ali utopija? zaokrožila štiri tematske posvete na tematiko zelenega kmetijstva za zelena delovna mesta, uporabe varnih energetskih virov na zelenem delovnem mestu, zelenega turizma in zdravja na zelenem delovnem mestu.

Priloge
slika
slika
slika
slika
slika
slika

Namen konference je bil konstruktivno preučiti stanje na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji ter poiskati možnosti novih rešitev za gospodarstvo. Hkrati pa so bili predstavljeni kriteriji za zelena delovna mesta, s pomočjo katerih si lahko posameznik izračuna, koliko zeleno je njegovo delovno mesto.

Predstavniki gibanja Lifestyle natural so na Gospodarskem razstavišču Ljubljana v okviru sejma Narava in zdravje izvedli konferenco, na katero so povabili vse predstavnike ministrstev in drugih državnih organov.

V uvodnem pozdravu zlatega sponzorja konference (Gospodarsko razstavišče) je direktor družbe, g. Iztok Bricl, navedel, da si le-ta želi postati primer dobre prakse podjetja, ki kot del trajnostnega razvoja odpira možnosti za zelena delovna mesta.

Nato je vse obiskovalce konference v imenu organizatorja pozdravila Vita Omladič Puhan in predstavila nacionalno neprofitno gibanje Lifestyle natural ter njegove dosedanje in prihajajoče projekte.

Konferenca se je pričela z ogledom uvodnega videa strokovnjaka g. Jim Cassia iz Združenih držav Amerike, ki je s širšega vidika prikazal družbene izzive in dejstva, kar je pomembno storiti tako na okoljskem kot na drugih nivojih, da ponovno vzpostavimo ravnovesje v naravi.

Sledila so predavanja strokovnjakov, ga. Alenka Kajzer je iz Urada za makroekonomske raziskave sporočila, kakšni so vplivi gospodarske krize na trg dela in družbo v Sloveniji. Brezposelnost v Sloveniji in v drugih državah evropske unije je vse večja v zadnjih letih, predvsem se vidi veliko brezposelnosti pri mladih. Sporočila je tudi, da se je ekološki sektor v zadnjem letu v primerjavi z drugimi okrepil, kar je zagotovo nujno potrebno za realizacijo zelenih delovnih mest in priložnost za doseganje večje blaginje in zaposlenosti.

G. Zoran Kotolenko iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je govoril o priložnostih in pasteh zelenega gospodarstva po svetu. Priložnosti, ki jih je omenil, so priprava celovite strategije in izvedbenega načrta za spodbujanje zelenih delovnih mest ( povezovanje ministrstev: MOP, MG, MF, MDDSZ), spodbujanje socialnega podjetništva, spodbujanje zelenega gospodarstva v okviru proračunskih politik.

Ministrstvo za okolje in prostor je s svojim predstavnikom, g. Albinom Keucem odločilo, da je vsekakor pomembnejši razvoj v okoljske projekte kot biti naravnan dobičkonosno. Vendar pa vedno ni temu tako. 'Najpomembnejše je čimvečje sodelovanje državljanov in državljank in sodelovanje med vladnimi sektorji, za kar si tudi sam prizadevam,' je povedal Keuc. Izpostavil je zelene zaposlitve v proizvodnji hrane, kulturne storitve in upravljanje z naravnimi procesi. Hkrati pa je izpostavil državo Švica, ki dosega visoko stopnjo pravne varnosti, zaradi česa je lahko tudi zgled Sloveniji.

Ga. Lučka Kajfež Bogataj, ki je soustvarjalka kriterijev zelenih delovnih mest in s tem tudi strokovna podpornica gibanja Lifestyle natural, je v svojem predavanju govorila o preseganju planetarnih mej, omejevanju naše rasti in o zeleni rasti. Pozdravila je široko komunikacijo o podnebnih spremembah in okolju ter spodbudila nadaljnje razprave med ljudmi, ki naj se vse bolj zavzemajo za odkrit dialog o izzivih in rešitvah prihodnosti.

Kriterije (beta verzije) so predstavili organizatorji konference, Tjaša Cepuš iz gibanja Lifestyle natural, vsekakor pa jih bodo še sproti nadgrajevali, saj se v okviru takšnih konferenc in okroglih miz po njihovem spodbuja ljudi k razmišljanju in ozaveščanju, s čimer pa se odpirajo nove rešitve kot podpora današnji družbi.

V drugem delu konference smo bili deležni še posebnih primerov dobre prakse v Sloveniji. Iz službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve je predstavnica ga. Sara Horžen spregovorila o projektu Od zibke do zibke. Projekt je nova paradigma, ki lahko hkrati rešuje gospodarske in okoljske izzive. Pri načrtovanju izdelkov oziroma storitev koncept predlaga prenovo načina ustvarjanja in se pri tem zgleduje po procesih v naravi. Narava ne pozna odpadkov, naravni procesi pa temeljijo na energiji sonca in so prilagojeni lokalnim okoljem.

G. Miha Mermal iz družbe Eko BTC je govoril o njihovem Ekoindeksu. Gre za poslovni model, ki omogoča spremljanje neposrednih učinkov delovanja družbe BTC na okoljskem področju. Vrednosti predstavljajo spodbudo in motivacijski dejavnik k odgovornejšemu ravnanju. Zavzemajo se za čimbolj učinkovito delovanje na področjih vode, energije, odpadkov, prometa, varnosti (varnost obiskovalcev in premoženja) ter vračanja širši družbi.

V tretjem delu konference o zelenih delovnih mestih so izvedli še konstruktivni posvet, kjer so sogovorniki skušali najti rešitve na vprašanja ali so zelena delovna mesta v Sloveniji popolnoma realna ali je ta ideja še vedno utopična. Vsekakor so se strinjali o pomembnosti prenesenega projekta v prakso. Sodelovali so ga. Urška Zgojznik (Ekologi brez meja),g. Albin Keuc (Ministrstvo za okolje in prostor),ga. Tomislava Arh (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), ga. Ana Arzenšek(UP Fakulteta za managment Koper), g. Dejan Savić (Greenpeace Slovenija), g. Miha Mermal (Eko BTC), g. Goran Lukič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije), g. Igor Hrovatič (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), ga. Marjana Dermelj (Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve), posvet pa je moderirala ga. Alenka Žumbar Klopčič (energetika.net). Vsi predstavniki si želijo odprte in konstruktivne debate ter delovne ekipe, ki bo začrtala delovanje in razvoj na področju zelene ekonomije in zelenih delovnih mest. Hkrati pa tudi operativnega načrta, ki ga lahko začnemo izvajati že jutri.

Konferenco so zaključili z dejstvom, da je v Sloveniji dovolj možnosti za resnično spremembo. S podporo delodajalcev lahko tudi vsak zaposleni deluje bolj zeleno, hkrati pa tudi sam vloži v prijetnejše okolje in delovno učinkovitost.

Organizatorji so s konferenco odprli pot do novega projekta, njihovi cilji so veliki, in sicer izvesti izobraževanje in certificiranje zelenih delovnih mest, izvesti pet pilotnih projektov zelenih delovnih mest, odpreti bazo zelenih delovnih mest in realizirati zeleni inkubator. Na današnji konferenci so se pokazali pozitivni pogledi, ki bodo prej omenjeno tudi podprli.

Zelena delovna mesta gospodarstvu prinašajo nove izzive, priložnosti in višjo dodano vrednost, na socialnem področju zdrave in zelene zaposlitve, družbi pa prijaznejši razvoj ljudem, živalim in okolju.  Zeleno usmerjena delovna mesta so dostojna in okolju prijazna, kot taka pa težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetij in ekonomskih sektorjev. Prinašajo novo znanje, metode in tehnologije, pripomorejo k zmanjšani porabi dragocenih virov in preprečujejo ustvarjanje odpadkov. Pomembno pa je povezovanje več prvin, in sicer družbe, v kateri je zaposlen posameznik, delojemalca in izdelka oziroma storitve ter dosledno upoštevanje socialne komponente.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na info@l-n.si ter 031 657 605.

Ekipa Lifestyle natural


oceni:slabo oceni:dobro ##RATING_SUM##      
fb    
Objavi nov komentar
Komentar
ne obveščaj me o drugih komentarjih

Komentarji

Ni še nobenega :(
 
Lifestyle natural © 2010-2012 | Pravno obvestilo | O projektu | O fundaciji Utrip humanosti Kontakt | Pogosta vprašanja | Člani | Partnerji
Obvestila
info
bar
Moja mapa
mapa
bar
Moj profil
profil
bar
Oblak
oblak
bar
Pošta
posta