Trajnostni razvoj agroturizma v državah srednje in vzhodne Evrope

Današnji turist je pripravljen plačati za ohranjanje naravnih in družbenih okolij, ki si jih želi raziskati. Agroturizem je mehkejša oblika trajnostnega razvoja turizma na podeželju, ki ga poznamo tudi pod izrazom kmečki turizem; definiramo ga lahko tudi kot obliko podeželskega turizma, povezanega s kmetijstvom. Obiskovalci se spoznajo s kulturno krajino, lokalnimi izdelki, tradicionalno kuhinjo, vsakdanjim življenjem prebivalcev, s kulturnimi elementi ter avtentičnimi značilnostmi področja, ob izkazovanju spoštovanja do okolja in tradicije. Agroturizem mobilizira proizvodne, kulturne ter razvojne sile področja s tem, da prispeva k trajnostnemu, ekonomskemu ter družbenemu razvoja podeželja.

Rezultati opravljene raziskave ponujajo določene implikacije in smernice razvoja trajnostnega agroturizma v osrednjih in vzhodnoevropskih državah (CEE). Na osnovi pregleda aktivnosti trajnostnega razvoja agroturizma v Albaniji, BiH, Bolgariji, Češki, Črni Gori, Estoniji, Hrvaški, Latviji, Litvi, Madžarski, Makedoniji, Poljski, Romuniji, Srbiji, Slovaški ter Sloveniji so bile ugotovljene pomembne razlike v stanju okolja. Politične spremembe v letih 1989-1991 so se odrazile v spremenjenih ekonomskih razmerah v regiji, ki so vplivale tudi na okoljevarstvene politike. V članku, objavljenem v zadnji številki Academice Turistice 4(1) je predstavljena primerjalna analiza razlik v zaznavanju in razumevanju trajnostnega turizma v regiji. V državah dajejo različen poudarek določenim elementom razvoja trajnostnega turizma, v odvisnosti od zgodovinskih, ekonomskih, političnih, kulturnih in naravnih danosti. Turizem kot hitro rastoča industrija omogoča mnogim državam integracijo kulture, pokrajine, kmetijskih izdelkov ter dediščine kot delov strategije privabljanja turistov v te države. Razumeti moramo, da ravno tako, kot turizem potrebuje globalizacijo za rast industrije, tudi globalizacija po zaslugi turizma postala pomemben vidik interakcij med kraji in državami. Kot najpomembnejši izziv trajnostnega agroturizma pa je bilo prepoznano spodbujanje rasti podeželskega gospodarstva ob zagotavljanju dolgoročne zaščite družbenega in naravnega okolja.

Ker pa je tudi za razumevanje zasnove trajnostnega razvoja agroturizma in njegovo uveljavljanje v vsakdanji praksi tesno povezano z razumevanjem razmerja med družbo, ekonomijo in naravnim okoljem, so se na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem odločili za razvoj magistrskega študijskega programa Upravljanje trajnostnega razvoja, ki zajema trajnostno upravljanje ekonomskih, naravnih, kulturnih ter prostorskih virov ter upravljanje okoljskega zdravja.

viš. pred. mag. Armand Faganel, predstojnik katedre za marketing in mednarodno poslovanje

UP Fakulteta za management Koper

Sporočilo za javnost