Po drugi strani naj ljudje ne čakajo na priključitev države, ampak delujejo v smeri notranjega vzgiba po napredku. Postavili so izziv, koliko sploh upamo biti ljudje drugačni, da lahko s tem pripomoremo k boljšem stanju v družbi.

Namen posveta je bil ozavestiti širšo javnost o zelenem turizmu in posledično vplivu le-tega na trg delovne sile. Sodelovali so predstavniki ministrstva za gospodarstvo, ekoloških turističnih kmetij, hotelirstva in podjetij.

Razpravo je povezoval Anže Ulčar, iz podjetja Ekogenca – okoljska inteligenca, ki se ukvarja s svetovanjem in komuniciranjem za trajnostni razvoj. Govoril je o pogumu ljudi, da ustvarijo tisto, za kar si prizadevajo in s tem doprinašajo k skupnosti.

O zelenih delovnih mestih so imeli govorniki podobne poglede. Vilma Topolšek, predstavnica Zveze turističnih kmetij Slovenije, lastnica Turistične ekološke kmetije Urška, ki je v tem letu pridobila priznanje EU Marjetica, meni, da je zeleno delovno mesto prijazno delovno mesto. Topolškova deluje na prijazen način in z vključevanjem gostov v svoje delo ozavešča širšo skupnost o spoštljivem odnosu ljudi do narave. Da je njeno delovno mesto zeleno, pričajo dejanja – na kmetiji podpirajo zdrav način življenja, uporabljajo biološka čistila, zalivajo z deževnico, uporabljajo kurjavo na drva… Kljub morda nekaterim težjim opravilom, v tem najde užitek, ki ga prinaša povezanost z naravo. Postavlja pa izziv državi, saj meni, da se ne vključuje dovolj v podporo ekološkim turističnem kmetovalcem.

Irena Milinkovič, podsekretarka Direktorata za turizem in internacionalizacijo Ministrstva za gospodarstvo Slovenije, dodaja, da so zelena delovna mesta tista, kjer je pomembno zadovoljstvo v socialnem okolju na delovnem mestu. Pomembno je, da ljudje delujejo v timskem duhu. Strinja se, da je pomembno na delovnem mestu varčevati z vodo, opremo, da bo manj ogljičnih izpustov tudi sama pripomore k temu, saj se na delovno mesto prevaža s kolesom. Na izziv Topolškovi odgovarja, da je trenutno dosti sredstev zaradi proračunskega rebalansa ministrstvom odvzetih, vendarle pa si prizadevajo, da bodo ta sredstva ponovno zagotovljena v letu 2012. Ministrstvo za gospodarstvo bo podprlo takšna prizadevanja v smeri promocije in izobraževanj posameznega projekta.

Milinkovičeva govori o pomanjkljivem povezovanju ministrstev. Pomembno je namreč tudi vključevanje Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za finance.

Gorazd Čad je direktor podjetja GO.MICE, kjer verjamejo, da smo skupaj močnejši in da lahko v sodelovanju najdemo in razvijamo nove ideje in nove poslovne priložnosti. Govoril je o dodatnem dejavniku trajnostnega razvoja, in sicer o ustvarjanju dobička. Čad meni, da so zaposleni najbolj zadovoljni zaradi finančne varnosti. Zeleni kongresi, ki jih izvajajo za naročnike, nudijo več dobrih učinkov na okolje in prinašajo prihranke. Vse učinke na okolje je po njegovem mnenju potrebno natančno izmeriti. In še njegova sanjska služba? Nagiba se k čebelarstvu, ki je zeleno delovno mesto zaradi narave dela, hkrati pa dovoljuje tudi dovolj prihodka za dostojno življenje.

O zelenem delovnem mestu v večjem turističnem kompleksu Sava turizem je spregovoril Janez Fabijan, direktor KC Varstva. Zeleno delovno mesto je po njegovem oblikovano po trajnostnih načelih, načelih družbene odgovornosti, brez škodljivih vplivov na zaposlene. Pomembno je, da se tudi zaposleni motivirajo za zdrav življenjski slog. V večji skupnosti je to morda težje, vendarle v njihovem turizmu ozaveščajo goste preko letakov, stojnic, z izbiro jedilnika, ki naj ne uporablja preveč nepotrebne energije.

Sogovorniki so se strinjali, da je potrebno ozaveščati goste v turizmu, Topolškova vidi najvišji potencial v direktnem pristopu do ljudi. Milinkovičeva je spregovorila o dobre praksi države Avstrije, ki glede na raziskave zelo dobro skrbi za lokalne skupnosti. Ne več biološki, pri njih so prednost lokalni kotički z lokalno pridelavo hrane. Tudi pri nas se je pomembno povezovati, so se strinjali v publiki, ki so izpostavili lokalno povezovanje večjih hotelskih kompleksov s slovenskimi produkti, ki lahko tako doprinesejo več k samem turizmu. Danijel Ulčar iz RRA Mura je iz publike dodal, da je pomembno vlagati tako v človeške vire kot tudi v nove produkte.

In o novih priložnostih zelenega turizma? Topolškova meni, da je lahko en človek prisoten tudi na več kmetijah. Odpirajo se nova delovna mesta, tovrstna pa lahko po Ulčarjevem mnenju in mnenju Cepuševe, tudi ozelenjujejo.

Organizatorja Lifestyle natural je zastopala Tjaša Cepuš, ki je podala definicijo zelenega delovnega mesta, govorila o pomembnosti vključevanja ministrstev v takšen celostni projekt ter spregovorila o nadaljnjih ciljih projekta Zelena delovna mesta, ki ga pripravlja njena ekipa. To so aktivno pripravljeni pilotni projekti izobraževanj do konca leta 2011, nato pa pričetek izobraževanj drugih s podelitvijo certifikatov za zelena delovna mesta. Podelili bodo tudi priznanja naj zelenim delovnim mestom, naredili bazo zelenih delovnih mest in v letih 2012 -13 pripravili zeleni inkubator.

Razpravo so govorniki končali z mislijo, da je pomembno tudi prisostvovanje zelenega marketinga, ki je namenjen v trajnostni razvoj. Komunicira se z zgodbami, ki nekaj povedo. Vsekakor pa je pomembna etika in komunikacija med ljudmi, povezovanje države in ljudi ter pogum, da storimo tisto, za kar nas bo tudi narava spoštovala.

Lifestyle natural bo že v naslednjem posvetu ozaveščal o zdravju na zelenem delovnem mestu. Povabili so nas na posvet, v četrtek, 22. septembra, v prostore Fakultete za management, Univerza na Primorskem, v Koper.

Razpravo je organizirala Fundacija Utrip Humanosti v okviru gibanja Lifestyle natural. S projektom Zelena delovna mesta v septembru organizirajo več okroglih miz na teme zelenega kmetijstva, uporabe energetskih virov, zelenega turizma in zdravja, kar so ključni dejavniki, ki pomembno vplivajo na razvoj zelenih delovnih mest. Ta so dostojna in okolju prijazna, kot taka pa težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetij in ekonomskih sektorjev. Namen okroglih miz je ozavestiti širšo javnost o pomenu zelenega kmetijstva in različnih možnostih in priložnostih, ki jih le-to prinaša - tudi za trg delovne sile.

Lifestyle natural pripravlja tudi kriterije za merjenje zelenosti delovnih mest, skupaj z dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Za več informacij smo na voljo na info@l-n.si, www.l-n.si oz. 031-657-605.
Nacionalno, neprofitno gibanje Lifestyle natural

Sporočilo za javnost

Več o zelenih delovnih mestih si lahko preberete TUKAJ