Zelena delovna mesta – turizmu pisana na kožo

Zelena delovna mesta – turizmu pisana na kožo

Slovenija se sooča s trojno krizo – gospodarsko, socialno in okoljsko.  Vse tri lahko imajo uničujoče posledice za turizem, ki bi se moral še posebej zavzemati za čimprejšnjo preusmeritev v zeleno ekonomijo oz. v dostojna in okolju prijazna zelena delovna mesta, ter negovanje sonaravnega načina delovanja. Ker se v Sloveniji o tem še ne govori dovolj, je s projektom v septembru pričel Lifestyle natural, ki na temo zelenih delovnih mest organizira več strokovnih posvetov.

O zelenih delovnih mestih in turizmu bomo s strokovnjaki govorili v torek, 20. 9. 2011 ob 10. uri v prostorih STO v Ljubljani. Vstop je prost.

Zeleno gospodarstvo je usmerjeno k izboljševanju blaginje vseh deležnikov prek inovativnih, kakovostnih izdelkov in storitev, ki jih v primernih delovnih pogojih in ob primernem plačilu izdelujejo visoko motivirani posamezniki, z njimi pa družba postavlja vedno višje standarde varovanja okolja. Tega se že zavedajo nekateri slovenskih ponudniki turističnih storitev. Lep primer dobre prakse je prvi eko hotel v Sloveniji - Bohinj Park Hotel. Kot nam je zaupal njegov direktor, Anže Čokl, uporabljajo najsodobnejše trenutno dostopne tehnologije za izrabo energije, kot so LED svetila, kogeneracijske naprave, regeneracije in rekuperacije energije, vodne vrtine, toplotne črpalke itd. Tudi materiali v hotelu so naravnega izvora – steklo, kamen in veliko lesa. Nočitev enega gosta pri njih tudi zato proizvede 10-krat manj CO₂ kot v primerljivo velikem standardno grajenem hotelu. Prizadevajo si tudi, da so zaposleni, ki v službo večinoma prihajajo peš, s kolesi ali javnim prevozom (saj jih je kar 84 % iz lokalnega okolja), zadovoljni s svojim delom in da jim je omogočena fleksibilnost delovnika za več kakovostnega zasebnega časa. »Zaposleni neverjetno cenijo te drobne geste in podjetju vrnejo ne le z dobro voljo in predanostjo, temveč vsesplošnim pozitivnim odnosom,« zatrjuje Čokl. Lokalnega izvora so tudi živila in dobava, ki večinoma ne presežeta 50 km oddaljenosti, ostali izdelki pa so iz pravične trgovine.

Drugi, a nič manj pomemben primer dobre prakse, so Terme Snovik, ki se v krizi soočajo celo s pomanjkanjem (po izobrazbi in kakovosti) ustreznih kadrov, s katerimi negujejo tudi socialno komponento zelenih delovnih mest. Hkrati dajejo prednost iskalcem zaposlitve iz neposredne bližine, s čimer oživljajo lokalno okolje in dodatno zmanjšujejo CO₂ odtis. Kapacitete Term Snovik so zgrajene iz ekoloških in okolju prijaznih materialov, uporabljajo obnovljive vire energije (lastna hidroelektrarna, sončne celice), lastno biološko čistilno napravo, strogo ločujejo odpadke, skrbijo za čim manjšo porabo vode in energije (pametne sobe). Želijo si tudi izobraževati in ozaveščati goste. Pri trajnostnem razvoju vztrajajo,  »saj so za nas zelena delovna mesta edina opcija in ekonomska nuja,« je prepričan direktor Matjaž Konda, ki se še spominja »pravih poletij«, ko je bilo popolnoma jasno, da bodo zunanja kopališča nabito polna: »Zdaj temu ni več tako in to se odraža v naših poslovnih rezultatih.« Spremenjene navade turistov, ki so posledica vseh treh omenjenih kriz, opažajo tudi drugi ponudniki turističnih storitev.

Turistična vodnika Tatjana Tavčar Flander in Bojan Flander, ki na Kraji.eu ponujata zajetno število predlogov za izlete po Sloveniji, menita, da je smisel turizma ljudem približati lepote, ki nas obdajajo. Vendar jih s tem včasih nehote tudi uničujemo, sploh ker se turiste npr. množično vozi na lokacije sredi sicer neokrnjene narave. Opozarjata tudi na obremenjenost turističnih delavcev, ki pogosto delajo med vikendi, po cel dan, brez pravih odmorov. Ponudniki si zato nemalokrat pomagajo z zaposlovanjem študentov oz. mlajših, neizkušenih, ki tudi niso zahtevni glede plačila, so pa polni začetnega elana. Za izboljšave iz okoljskega in socialnega vidika bi gotovo bile potrebne tudi spremembe zakonodaje. »Na srečo je to področje dokaj urejeno na območju Triglavskega narodnega parka; kazni za kršitve so sicer stroge, vendar se drugače (zaenkrat še) ne more vplivati na obiskovalce,« pojasnjujeta. Zato lahko veliko naredi že vsak posameznik, ki se obnaša odgovorno.

Iz vseh teh razlogov imajo zeleni turistični ponudniki ključno konkurenčno vrednost in prednost, saj dejavnost turizma temelji na storitvah (te so odraz turističnega delavca in njegovega počutja na delovnem mestu) in atraktivnosti okolja, v katerem se turist giblje.

Tjaša Jazbinšek

Intervjuje s sogovorci si lahko v celoti preberete na zelenem omrežju Lifestyle natural: www.l-n.si.
- Terme Snovik
- Bohinj Park Hotel
- Tatjana Tavčar Flander in Bojan Flander

VEČ O ZELENIH DELOVNIH MESTIH SI LAHKO PREBERETE TUKAJ (klik).