Energetska prihodnost Slovenije

Status quo ne prinaša le okoljskih stroškov, temveč tudi finančne - Mednarodna agencija za energijo je npr. ocenila, da vsako zamujeno leto v boju proti podnebnim spremembam ta boj globalno podraži za en bilijon evrov.

Skoraj tretjina slovenskih izpustov toplogrednih plinov nastane pri pridobivanju elektrike in toplote. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 37 % električne energije proizvedene v termoelektrarnah, sledile so jedrska elektrarna (34 %) in hidroelektrarne (29 %).

V prihodnjih letih naj bi bili zaradi zastarelosti in dotrajanosti prisiljeni ugasniti skoraj tisoč megavatov termoelektrarn na premog. Raba fosilnih goriv je ta trenutek nujno zlo, na dolgi rok pa bodo zaloge fosilnih goriv izginile.

Jedrska energija je v primerjavi z drugimi viri poceni, jedrske elektrarne pri proizvodnji energije, ki je na voljo ves čas, ne proizvajajo toplogrednih plinov. Problem, ki se pojavlja, so iztrošena območja izkopavanja uranove rude, še večji pa varnost - jedrski odpadki in jedrske nesreče - možnost, da bi radioaktivno sevanje še desetletja ali celo stoletja vplivalo na okolje in ljudi. Prav tako je samostojno razreševanje problema visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za države z majhnimi jedrskimi programi tehnično in ekonomsko zahtevno.

Zelena energija - ali energija sonca - za svoj nastanek ne potrebuje fosilnih goriv ali goriva na osnovi radioaktivnih elementov. V praksi pomeni vse energije, ki izhajajo iz sonca, vključno z vodno energijo, vetrom, biomaso in energijo iz oceanov.

Hidroelektrarne so tehnološko najbolj zanesljive, odvisne le od hidrologije reke, voda, ki jih poganja, pa je zastonj. So tudi okoljsko sorazmerno sprejemljive. S kombiniranjem delovanja hidroelektrarn iz različnih porečij, ki so po tipu različne, se da zagotavljati precej zanesljivo preskrbo tudi skoraj izključno iz samih vodnih virov, pojasnjuje Andrej Predin, dekan Fakultete za energetiko. Težave pa jim povzročajo velike vode ob nevihtah, saj proizvodnja v tem primeru praviloma pade.

Sonce je čist in donosen vir obnovljive energije, energija, ki jo seva na Zemljo, pa je 15.000-krat večja od energije, ki jo porabi človek. Največja težava pri izkoriščanju sončne energije sta majhna gostota energije in nestalnost.

Veter praviloma zagotavlja najmočnejšo energijo zjutraj in zvečer, ko je poraba načeloma manjša, potencial vetrne energije pa se v Sloveniji dotika še vprašanja varstva narave in drugih prostorskih vidikov. Imamo namreč kar nekaj težav z umeščanjem vetrnih elektrarn, tudi zaradi zaščite okolja v okviru projekta Natura 2000. Prav tako zaenkrat zaradi manj učinkovitih naprav za pretvarjanje energije kaže, da bo z zeleno energijo mogoče pokriti le del naših potreb.

Delež take energije se v svetu kljub temu povečuje, danes tako predstavlja 18 odstotkov celotne porabljene energije.

Kaj je torej najboljše za Slovenijo?

Medtem, ko se zainteresirane javnosti v Sloveniji ne morejo zediniti na kakšen način oblikovati energetsko prihodnost Slovenije, izračuni Elesa kažejo, da bomo konec leta 2020 ob upoštevanju porabe električne energije in delujočih proizvodnih virov, uvozno odvisni, in sicer 28-odstotno. To pa ne bo imelo vpliva le na višanje cen energije za gospodinjstva, temveč bo močno vplivalo tudi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Kako torej naprej? K povečevanju izkoriščanja obnovljivih virov nas zavezujejo sprejete evropske direktive pod geslom »20-20-20 do 2020« (20 % obnovljivih virov, 20 % energetskega varčevanja in 20 % manj izpustov), strokovnjaki pa svarijo, da bodo, v kolikor se odločimo za stoodstotni prehod na OVE, cene energije zaradi investicijskih stroškov in razvoja tehnologij še nekaj deset let višje. Tudi sama EU bo morala do leta 2020 za naložbe v energetiko nameniti 1000 milijard evrov, če hoče doseči cilje, ki si jih je postavila. Vprašanje je torej, ali in kdaj lahko ustrezno nadomestimo konvencionalne energetske objekte le z obnovljivimi viri.

V javnosti se pojavljajo kritike, da Slovenija ne pristopa dejavneje k izkoriščanju vseh vodnih virov; Mura je praktično nedotaknjena, Sava neizgrajena, pri HE Krško gradnja stoji. Slovenija mora delež električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, povečati tudi zaradi zahtev Bruslja po krepitvi deleža obnovljivih virov energije. Tudi direktor direktorata za energijo Janez Kopač meni, da je umeščanje verige hidroelektrarn na srednji Savi edina rešitev, da povečamo obseg OVE v strukturi proizvodnje do leta 2020, sicer bomo plačevali precejšnjo kazen v bruseljski proračun.

Na podlagi okoljskega poročila je Slovenija v okviru nacionalnega energetskega programa določila 14 primernih lokacij za vetrna polja, polovica jih je na Primorskem, pri čemer so se komercialno najzanimivejšim morali odpovedati iz naravovarstvenih razlogov.

Mag. Stane Merše, vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS, sicer meni, da lahko Slovenija do 2050 vso potrebno energijo pridobi iz obnovljivih virov, največje ovire pri popolnem prehodu na OVE pa predstavljajo okoljska zaščita prostora (npr. Natura 2000), fizične omejitve v mestih, usmerjenost kapitalskih tokov v fosilna goriva in (ne)usposobljenost državnih uradnikov in investitorjev za prehod na obnovljive vire energije. Investicija v OVE se lahko na drugi strani povrne skozi ohranitev okolja, razvoj tehnologij in prihranke na gorivu, pa tudi nova delovna mesta. Danes industrija obnovljivih virov energije po konservativnih ocenah zaposluje 2,3 milijone ljudi. Ta t.i. zelena delovna mesta (ki jih v letu 2011 intenzivno spodbuja tudi Lifestyle natural; preko konferenc, predavanj, izobraževanj itd.) so trenutno omejena predvsem na Nemčijo, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo in ZDA. Ocene kažejo, da bo do leta 2030 v panogi obnovljivih virov energije zaposlenih preko 20 milijonov ljudi, od tega bo kar 12 milijonov delovnih mest vezanih na proizvodnjo biogoriv.

Zato se Lifestyle natural pridružuje mnenju Boruta Šturma, da je pri načrtovanju slovenske energetske prihodnosti potrebno upoštevati ceno in povračilo investicije, celoten vpliv na okolje pri proizvodnji, uporabi in razgradnji, celoten vpliv na družbo (št. delovnih mest, plača zaposlenih, cena izdelka, tok denarja) in vpliv na EE omrežje.

Za konec pa mora Lifestyle natural požugati še preveliki energetski intenzivnosti Slovenije, ki znaša 54,4 % nad povprečjem EU, kar pomeni, da mora biti naša prva prioriteta učinkovita raba energije. Da Slovenci ne znamo najbolje varčevati z energijo in smo v primerjavi z drugimi članicami EU energetsko zelo potratni, so ugotovili tudi na Inštitutu Jožef Stefan; raziskava je pokazala, da ima 83 % gospodinjstev na deklarativni ravni pozitiven odnos do učinkovite rabe energije, v resnici pa se jih za učinkovito rabo energije odloči le 28 %.