Drugačna zgodba o hrastu & Pi-zadnji polarni medvedek

Drugačna zgodba o hrastu (v angl. A Different Oak Story)

Zdaj govori Gozd: »Takole se v mojem objemu sklepajo prijateljstva in zavezništva, med majhnimi in velikimi, med lepimi in manj lepimi, med običajnimi in neobičajnimi. Prijateljstva, ki trajajo in vztrajajo …«

Izsek iz Drugačne zgodbe o hrastu se nanaša na začetek prijateljstva med mladim hrastom Stanislavom, ki kasneje zaradi neustavljive sečnje izgubi starše, in med debelim albinskim netopirjem Bojanom, ki predstavlja komičen vložek v sicer resni zgodbi.

Pragozdovi so namreč dolga leta ohranjali harmonijo življenja na Zemlji, saj dajejo dom dvema tretjinama živali na Zemlji. Prav tako pomagajo pri ohranjanju primernega podnebja, saj lahko drevesa vsrkajo in shranijo ogromne količine ogljikovega dioksida. Sekanje in požiganje gozdov pa to harmonijo zmotita, saj se ogljikov dioksid iz dreves sprosti v ozračje, poleg tega je vse manj dreves, ki bi ga lahko vezala nase. Druge emisije ogljikovega dioksida povzročamo s cestnim in letalskim prometom, z industrijo in s proizvodnjo energije. Prav povzročanju emisij toplogrednih plinov pa današnji klimatologi pripisujejo posledice, ki jih človeštvo že čuti – to so podnebne spremembe. Tega se človek že zaveda, toda zavedanje ni dovolj – potrebno je, da to zavedanje vključi tudi v svoje bivanje! Le tako bo »sonaravno bivanje« prešlo iz praznih besed v realno dejstvo.

Pi – zadnji polarni medvedek (v angl. Pi, The Last Polar Bear)

Ko sta stala na obrobju ledene plošče, medtem ko je Taja uspavala malega Manija, je Pi dejal: »Pingo, kaj pa, če sem jaz zadnji polarni medvedek?«

»Ah, kje! Pi, ne skrbi, kot tren boš spet s svojimi, do takrat pa se bom trudil, da se boš tu pri nas počutil kot doma,« mu je obljubil Pingo.

»Upam, da imaš prav,« je odvrnil Pi in odcapljal nazaj proti bivališču Pingove družinice.

Pingo, ki je še vedno zrl v hladno antarktično noč, ki je bila skoraj enaka tisti na severnem polu, si je zamrmral: »Tudi jaz, Pi. Tudi jaz.«

Odlomek iz eko knjige Pi – zadnji polarni medvedek ganljivo prikazuje resnično dejstvo, to je ogroženost polarnih medvedkov in tudi drugih bitij zaradi taljenja ledu, kar je posledica podnebnih sprememb. Po podatkih Agencije za okolje RS je bil obseg arktičnega morskega ledu v letu 2008 drugi najmanjši, odkar so se pričela satelitska merjenja leta 1979. Ker je bil v letu 2008 led tanjši, je bila celotna prostornina ledu najmanjša doslej. Opazen dogodek v letu 2008 je bilo dramatično izginotje skoraj četrtine masivnega ledenega pokrova na otoku Ellesmere; pred stoletjem je bil led debel 70 m in je pokrival 9.000 km2, v letu 2008 pa se je zmanjšal na 1.000 km2. Sezona je močno povečala padajoči 30-letni trend obsega arktičnega morskega ledu. Eno je gotovo: taljenje morskega ledu ogroža tam živeče živali in tudi na to ima vpliv človek.

Kaj lahko storimo? V prvi vrsti zmanjšajmo svojo potrošnjo. Seveda ta poganja svetovna gospodarstva, toda kaj imamo raje: denar ali planet?

Obe eko knjigi sta izšli na reciklirnem papirju (v slovenščini in angleščini) in nosita spremne besede kredibilnih ljudi: med drugim evropskih poslank Tanje Fajon in dr. Romane Jordan Cizelj, evropskih komisarjev za okolje in podnebne spremembe, predstavnika slovenskega Greenpeacea in urednice revije National Geographic Junior.

Drugačno zgodbo o hrastu je ilustrirala izvrstna ilustratorka Marta Bartolj, Pija pa je oblikoval in ilustriral priznani ilustrator Roman Peklaj.

Osnovno poslanstvo Eko knjige je izdaja knjig za živali in naravo. Del sredstev od prodaje ponatisnjene Drugačne zgodbe o hrastu gre društvu Humanitas, ki med drugim skrbi za šolanje otrok v nekaterih afriških državah, del sredstev od prodaje Pija – zadnjega polarnega medvedka pa je namenjen azilu za divje živali na Muti.

www.ekoknjiga.si