Kostarika- raj na Zemlji

Priloge

Zakaj ravno Kostarika, je pogosto vprašanje, ko opisujem lepote te srednjeameriške države. Pritegnila me je ravno neokrnjenost narave, biotska pestrost, dolga peščena obala, rdeče-oranžni sončni zahodi, izobilje sadja in rib, občutek varnosti, pristnosti in preprostosti, zanimiva kultura, predvsem pa, ker je bila v letošnjem letu izbrana kot tretja eko destinacija na svetu.

Kostarika s svojo ugodno lego in primernim podnebjem ostaja na osmem mestu med  izvoznicami banan znamk Chiquita, Del Monte in Dole. Njen svetovni tržni delež znaša nekaj več kot 2%. Poleg banan je visok tudi njen tržni delež ananasa, več kot 5%. Vendar banane in ananas nista edina sadeža, ki zaznamujeta življenje Tico-tov na Kostariki. Najemo se lahko vsega kar nam naše sadno srce poželi: mango, avokado, guanabana, liči, jabolke, lubenice, melone, guava, papaja, jagode, borovnice… Če kje, potem se na Kostariki splača piti sveže stisnjene sokove »batidos«, ki jih ponujajo z vodo ali mlekom, po vaši izbiri.

Če ostanem pri prehrani in dnevnih obrokih so ti večinoma  sestavljeni iz fižola, riža ali krompirja, zelenjave, pečenih platanosov in sveže ribice, pa ne svinjske. Platanos je vrsta banane (zelene barve), ki pa je sveža težko prebavljiva, zato jo Kostaričani pokuhajo ali popečejo. Fižol je drugačen od našega sivčka, če ste takoj pomislili nanj. Imenujejo ga mungi fižol in je črne ali rdeče barve. Značilen zajtrk se imenuje »gallo pinto«, ki je sestavljen prav iz fižola in riža. Ljubitelji rib boste nedvomno gurmansko uživali. Od rakov, kalamarov, školjk, globokomorski rib do po njihovem mnenju navadnih ribic »el dorado«, »marlin« in lokalnih »sardelc«.

Značilna sadeža, ki originalno nista iz Kostarike sta tudi kava in kakav. Kava je vzgojena arabica in precej drugačna od naše Barcaffe kave. Ima močan vonj, je bolj grobo mleta saj na ta način ostanejo tudi drugačne arome in ima večjo vsebnost kofeina. Velik poudarek dajejo organsko pridelani kavi, ki pa cenovno ne odstopa kot v naših trgovinah. Najdemo različne blagovne znamke: Britt, Montaña, Orosi, 1820, Oro, Rey, Sanchez in mnoge druge.                                   

Kava se na plantažah še vedno obira ročno saj ne zazori vsa enako hitro. Nekateri sadeži so rdeči, zreli, drugi pa še zeleni, nezreli. Delovna sila prihaja iz revnejše sosede, Nikaragve. Delavci za pleteni koš nabranih »rdečega zlata« zaslužijo 2$. Tisti izurjeni koš napolnijo v 40 minutah. Zaradi slabega plačila pa Kostaričani niso interesenti za takšno fizično delo.           

Kot že omenjeno je vegetacija bujna in čisto drugačna od naše prelepe Slovenije. Kar 25% površine predstavljajo zaščiteni nacionalni parki in ostala zaščitena področja. Ne boste verjeli, da ima Kostarika preko 100 vulkanov, a na srečo le 5 aktivnih. Arenal, Poas, Irazu, Barva in Turrialba. Ti vulkani predstavljajo v prvi vrsti turistično atrakcijo, saj se z njihovo neposredno »pomočjo« uspešno tržijo mnoga termalna zdravilišča, katerih vodo ogreva prav vulkan. Poleg zdravilišč služijo tudi turistični vodniki, ki jih v La Fortuni definitivno ne manjka.                                                                                                      

Včasih si mislimo, da je v Sloveniji veliko vode. No, ko prideš na Kostariko ugotoviš, da jo ni pri nas skoraj nič. Reke, slapovi, jezera, potočki. Prav zaradi obilice dežja v deževni dobi, ki traja od sredine aprila do sredine decembra, se tukaj sproži mnogo plazov. Glavna cesta, ki vodi skozi pragozd Braulio do prestolnice San Jose, je velikokrat prizorišče velikih plazov. Tudi midva sva čakala 4 ure, da so sanirali cesto, vendar kljub sanaciji človek nima prijetnega občutka, ko se pelje skozi Braulio. Zaveš se, da te narava popolnoma obvladuje. Je pa nedvomno adrenalinsko doživetje.

Za ceste na Kostariki lahko rečem samo ojojojoj. Potrebno je veliko potrpežljivosti, dobrega želodca in pozitive, da včasih »zdreš« skozi vse luknje, ki jih premorejo. Omejitve na cestah so 40, 60 in 80 km/h vendar je ponekod 40 veliko preveč posebej, če nimaš pogona 4x4 in ti ni vseeno za »pleh«.

Poleg različne vegetacije je pester seveda tudi živalski svet. Najbolj leno živo bitje na Kostariki je sigurno tro-prsti lenivec, saj jih od 24 ur prespi kar 18. Lenobnemu življenju primerno je razvita tudi njegova mišična zgradba telesa. Njegov dvo-prsti bratranec pa je le bolj živahen in zaradi tega celo mesojedec. Na pacifiški obali boste v bližini Jaco-ja sigurno slišali in videli velike pisane are. Tukan je žal bolj sramežljiv in ga opazi povečini le izurjeno oko. Iguane so zelo pogoste, tako neprijazne črne kot prijazne zelene.

V bližini Jacoja, kjer je med drugim tudi raj za surferje sva imela tudi midva zelo bližnje srečanje s črno iguano. Namestiva se v sobi nakar zaslišiva praskanje po stropu. Medtem ko sva usklajevala mnenja katera žival bi to lahko bila sva jo zagledala. No, upala sva na rakuna, dobila pa črno iguano. So odlični in zelo hitri plezalci, veliki 1.5 metra in nesimpatični na pogled. Najina okna v sobi seveda niso imela stekel ampak samo mrežico za komarje, tako da je bila noč bolj slabo prespana.

Na Kostariki najdemo preko 850 vrst ptic, več kot 100 vrst netopirjev, opice, lenivci, kače, kuščarje, škorpijone, pajke, želve, nesramne komarje, jaguarje, krokodile, coatie, rakune, veverice, strupene žabe,… Večino od naštetih imate možnost videti vsak dan.  

V času dopust na Kostariki morate nekaj dni izkoristiti tudi na njihovih čudovitih plažah. Zaradi večnih sončnih dni je za poležavanje na peščeni plaži najugodnejši polotok Nicoya. Midva sva se za tri dni ustavila v mestecu Samara, ki lahko očara vsakogar. Na plaži je bila najina edina skrb, da nama kokos ne pade na glavo. Poleg Nicoye pa lahko drugačen, jamajški ritem življenja doživite na Karibski obali kjer je pomemben ulov na morju, »guaro« v kozarcu in zvitek domače trave. Plaža v Porto Viejo, na Karibski obali je »black sand« plaža, dobesedno črna. Potrebno doživeti, saj niso tako pogoste.

Kostariška kultura je pod velikim vplivom španskega temperamenta. Konec koncev je bila v preteklosti tako kot ostale srednjeameriške države, tudi Kostarika španska kolonija. »Tico« ali Kostaričan je odprt, prijazen, vedoželjen, pripravljen pomagati, preprost, nepokvarjen. Ima lastnosti, ki prebivalcem zahodnega sveta včasih manjkajo oziroma so/smo jih pretvorili v druge, hitremu tempu življenja primerne lastnosti. Pogostokrat slišana besedna zveza »Pura vida« bi v dobesednem prevodu pomenila čisto življenje, vendar ga Tico-ti uporabljajo kot pozdrav, kot slovo, kot izraz zadovoljstva, kot zahvalo. Skriti pomen pa nosi sporočilo uživanja življenja.

Torej, Pura vida i saludos de Costa Rica.  

Slika 1- rože na prostem; Slika 2- slapova v La Fortuni; Slika 3- Samara; Slika 4- prodaja banan kar na cesti; Slika 5- pestrost morske ponudbe na tržnici v San Jose-ju; Slika 6- Basilisk ali Jezus Kristus kuščar (lahko hodi po vodni gladini); Slika 7- sosed, črna iguana; Slika 8- sveže narejena čokolada- 80% kakav; Slika 9- pestrost sadne ponudbe; Slika 10- batidos en agua, papaja in ananas; Slika 11- tro-prsti lenivec; Slika 12- polja banan; Slika 13- kava